Manipulator / Slovenija, stokrat najlepša
Inflacija urbane lepote in urejenosti
Grega Alič
MLADINA, št. 51, 27. 12. 2003

Ptujski primerek izbornosti
© CAF
Ker je vsaka, tudi najlepša dežela lahko še lepša in bolj urejena, se kot nekakšna spodbuda pojavljajo razni urbani in polurbani natečaji, od katerih so nekateri uvoženi (npr. Entente florale, Nations in Bloom), drugi pa domačega izvora. Kot primer domačega produkta lahko navedemo letošnji projekt Turistične zveze Slovenije "Moja dežela - lepa in gostoljubna", v okviru katerega so izbirali zmagovalce v kategorijah večjih mest, srednjih mest, manjših mest, izrazito turističnih krajev, turističnih krajev, izletniških krajev, hribovskih krajev in v kategoriji drugih krajev (da, povsem legitimno se lahko vprašate, kako je sploh mogoče, da pri vseh teh kategorijah obstaja kako mesto, kraj ali vas, ki ni dobilo nagrade). A še večji paradoksalni produkt lepotno-urbanih tekmovanj je drugje, na vzhodni strani Trojan, natančneje, v Slovenskih Konjicah ter na Ptuju.
Grega Alič
MLADINA, št. 51, 27. 12. 2003

Ptujski primerek izbornosti
© CAF
Ker je vsaka, tudi najlepša dežela lahko še lepša in bolj urejena, se kot nekakšna spodbuda pojavljajo razni urbani in polurbani natečaji, od katerih so nekateri uvoženi (npr. Entente florale, Nations in Bloom), drugi pa domačega izvora. Kot primer domačega produkta lahko navedemo letošnji projekt Turistične zveze Slovenije "Moja dežela - lepa in gostoljubna", v okviru katerega so izbirali zmagovalce v kategorijah večjih mest, srednjih mest, manjših mest, izrazito turističnih krajev, turističnih krajev, izletniških krajev, hribovskih krajev in v kategoriji drugih krajev (da, povsem legitimno se lahko vprašate, kako je sploh mogoče, da pri vseh teh kategorijah obstaja kako mesto, kraj ali vas, ki ni dobilo nagrade). A še večji paradoksalni produkt lepotno-urbanih tekmovanj je drugje, na vzhodni strani Trojan, natančneje, v Slovenskih Konjicah ter na Ptuju.
Kot se za starosto slovenskih mest in turistično naravnano mesto spodobi, se tudi Ptuj diči s kopico priznanj, podobnih zgoraj opisanim. Tako obiskovalec ob vstopu v staro mestno jedro nemudoma zagleda tablo, na kateri se blešči napis, ki celotnemu stvarstvu oznanja, da je bilo mesto Ptuj v letih 1992-1999 razglašeno za "Najbolj urejen kraj v Sloveniji", mestu v čast in ponos. Kar samo po sebi seveda ni nič slabega, prej obratno. A če se človek odpravi le do par deset kilometrov oddaljenih Slovenskih Konjic, presenečen ugotovi, da se ob glavni cesti v nebo boči tabla, ki mimoidočemu sporoča, da Slovenske Konjice ponosno nosijo naziv "Najbolj urejen kraj v Sloveniji", in sicer v letih od 1996 do 2000. Bolj pozorni ste opazili, da sta besedili na obeh tablah identični, kar pa še bolj bije v oči, je dejstvo, da se letnice 1996, 97, 98 in 99 na ptujski ter slovenjekonjiški tabli prekrivajo. Se pravi, da smo med letoma 1996 in 99 na Slovenskem imeli hkrati (najmanj) dva najbolj urejena kraja. Kar pa ne samo, da je zavajajoče, ampak ne drži vode niti po osnovni logiki, niti po temeljnih slovničnih pravilih (saj je nekaj, kar je NAJBOLJ urejeno, lahko le eno samo) in niti po nekem splošnem konsenzu - konec koncev je tudi mis sveta, najlepša, lahko samo ena.
V želji po razjasnitvi te enigme smo pobarali pristojne na obeh občinah, ali morda poznajo kakšno obrazložitev omenjenega fenomena. Z obeh strani smo bili deležni vehementnih pojasnil, da tukaj pa res nič ni spornega, saj sta omenjeni naselbini v spornih letih dosegli laskava naslova v različnih kategorijah. A na vprašanje, zakaj potemtakem popolnoma identična naziva obeh mest lavreatov (kar vodi do domneve, da sta mesti zmagali v isti kategoriji), nismo dobili odgovora, ampak samo neodločno in začudeno momljanje. Tudi na Turistični zvezi Slovenije nam na vprašanje, od kod takšna inflacija identičnih odličij za urejenost, niso znali odgovoriti.
Tako se lahko samo vprašamo, kaj so tisti, ki so postavili omenjeni tabli, imeli v mislih. Morda so nam s tem hoteli povedati, da živimo v tako krasni deželi, kjer so vsi kraji najbolj urejeni in najlepši, ter da pravzaprav ni pomembno, četudi bi pred vsak zaselek nabili enako tablo. Kar je seveda larpurlartizem. Precej bolj verjetna se zdi hipoteza, da se tudi na tem področju v državi ne ve točno, kdo pije in kdo plača, da primanjkuje enotne in jasne strategije, kar posledično pripelje do omenjenih paradoksalnih situacij, ki take in podobne nagrade popolnoma razvrednotijo ter jih naredijo brezpredmetne.