Manipulator / Največje zvezde Mladininega spleta

Ferdo je eden najstarejših piscev odzivov. Za vse slabosti, kar jih je na tem svetu, po njegovem "ni kriva demokracija ali kapitalizem ali notranji sovražnik ali imperializem, ampak 'levičarji' na oblasti." Ferda zanimajo gospodarske teme, pa tudi druga svetovna vojna, ki jo aplicira celo na bližnjo zgodovino. "Jaz sem leta 1991 imel na kapi kokardo s slovensko trobojnico in prekrižanima mečema. V rokah sem držal nemški armbruster. Nasproti meni je stal vojak z rdečo zvezdo na kapi s sovjetsko puško v sovjetskem tanku ... Kaj sem bil? Domo-bran ali partizan?" Komunizem na vso moč prezira, ker se mu zdi "ZLOČINSKI, protipraven in v nasprotju z vsemi normami človekovih pravic", vse, kar naj bi v 50 letih dobili od njega, pa naj bi bili povojni poboji. Sicer pa zavrača primerjavo komunizma z RKC, ne pa tudi z "muslimanstvom", ker imata oba "uzakonjeno nagrado nad glavami 'nevernikov', muslimani naj bi menda pofukali cel trop devic v raju, zagret komunist pa še na tem svetu. Oba izklučujeta vsakršno drugačno miselnost ali verovanje. Oba sta sistemske ideologije, ki naj bi upravljale z vsemi državnimi institucijami, tudi tako ortodoksnimi kot sta kamenjanje žensk ali sežiganje škofov". Kljub temu da je ustavno sodišče odločilo, da so bile izbrisanim kršene človekove pravice, Ferdo Slovenije ne vidi kot nestrpne države, nasprotno - ko si jo je predsednik društva izbrisanih Aleksandar Todorović drznil kritizirati, mu je Ferdo vrnil. "Tisti tujec, samopostavljeni vožd izbrisanih je dejal, da je slovenija necivilizirana in primitivna. Če bi jaz dejal, da je srbija necivilizirana bi bil šovinist. Tako pa je tisti srb, kateremu se gnusimo (le denar mu diši), igra vlogo žrtve. Abotno ..." Ko je Mladina dodatno razsvetlila ozadje Depale vasi, je v tem videl "famo o 'Janševi vojski', s katero straši že desetletje" in s katero "samo dokazuje, da je obremenjen z enim človekom. In ta človek pač ni izpolnil njegovih predstav 'kaj bi se lahko zgodilo'. Ni napadel civilista ampak špiclja (tardeči bi rekli - izdajalca), ni izvedel ne desanta na Ljubljano in ne vojaškega puča". Ferdo je razširil vest, da Mladina "deluje po nareku". Nazadnje se je zavzel za Lojzeta Peterleta, ki ga mediji kljub nagradi neke evropske revije "prikazujejo kot gldega desničarja", "čisto drugače kot naprimer vrlega levičarja ala Jurija ali kakšen njemu podobnega fundamentalista".

Pogosto kritizira druge komentatorje, sploh tiste, ki njegove zapise psihoanalizirajo, in tiste, ki pišejo v narečju. "Tvoja dolenjščina je prava toliko, kot je Janez Janša mongol." A to ni še nič, saj Ferdo v svojih izlivih redno žali vsepovprek. Eden milejših izpadov: "Sami golobradi nekrofili ste, mamicu vam jebem, krvavu!!" Njegove zamisli tako redno končujejo pod težo tipke Delete. Ker pa sam v svojih umotvorih seveda ne vidi nič problematičnega, zato se nad brisanjem le-teh vztrajno zgraža. Tudi v cenzuriranju namreč vidi levo-desno logiko. Svoje ideje pa poskuša na spletu obdržati tudi s provokacijami v stilu "Le kdo se boji anonimnih "obtoževalcev"? Tisti s čisto vestjo že ne."

Aladin

V svojih komentarjih ne more mimo povojnih pobojev. Aladin si namreč zgodovino razlaga takole: "Leta 1991 se je druga svetovna vojna v Sloveniji končala. Z zmago domobrancev." Večkrat je že zatrdil, da v sorodstvu nima ne partizanov ne domobrancev, ampak partizane iz dna srca sovraži. "svoj narod so najbolj izdali partizani, ko so v slovenijo uvozili krvavo stalinovo revolucionarno klanje in sistem, zaradi katerega je danes Slovenija daleč za razvitim svetom." Zato jim očita, da so "resnični iztrebljevalec slovenskega naroda". To "se je pokazalo v letih 1941 do 1991. Povojni poboji, dachauski procesi, goli otok, montirani procesi proti intelektualcem kot drago jančar, jože pučnik, vitomil zupan etcetera. Zadeva se zaokroži v poznih osemdesetih s procesom proti četverici in za pušeljc še samomor z obešanjem pepce kardelj ob zmagi demosa na prvih demokratičnih volitvah v sloveniji". Še en razlog za sovraštvo partizanov je našel v tem: "partizani so namreč masovno po vojni morili tudi male otroke, domobranci pa, kolikor vem, niso imeli nobenega cicibanskega voda." Podprl je podvig Dušana Lajovca, ki je lansiral spletno stran www.udba.net, pisanje o Depali vasi pa je videl "kot predvolilno zlivanje gnojnice po prvem človeku opozicije in predsedniški kandidatki, ki je skoraj premagala drnovška. Oba predstavljata edino resno nevarnost "zdravim" silam in ju je na vsak način treba diskreditirati". Argument je dodatno utemeljil: "Če vzameš v roke Mag, boš prebral, da ni bilo v času Janševega ministrovanja nobenih pizdarij." Ne premore veliko sočutja: "smolnikar gor ali dol. aretiran na grozovit ali pa negrozovit način. dol mi visi za policijskega špiclja, ki je mislil, da je james bond." Prepričan je, da je "časopis, ki pljuva po opoziciji, režimski", zato zagovarja neposredne prenose sej državnega zbora po televiziji, da bodo ljudje končno seznanjeni z resnico, saj novinarji "enoglasno pojavljajo kot 'prevajalci' dogajanja v parlamentu za 'neuko' rajo. tako danes vsi vejo, da je recimo janša grd in neumen in da je rop lep in pameten". Kakšen pisec foruma mu včasih, tako kot Ferdotu, priporoči terapijo.

Njavro

Nekateri pa se specializirajo za odzive pod točno določenimi članki. Tako se pod tekste o kraji postojnskega orožja oglaša kdo drug kot Darko Njavro, včasih tudi njavro d.. Seveda ni nujno, da za pisanjem res stoji tisti, ki se podpiše, vseeno pa lahko iz dobre obveščenosti pisca sklepamo, da izvira iz krogov blizu nekdanjega Janševega Morisa. Pisanje Mladine vedno označuje kot laž. "Mladina je žal vodilni medij, ki se ukvarja samo z blatenjem tistih, ki jih pač ne marajo zaradi političnih ali osebnih zamer. Kvazi eksperti z vojaškega obveščevalnega področja." Tako naj ne bi držalo, da je izdal ukaz o zasledovanju, nikoli ni ustavljal avtomobilov ali ponarejal dokumentov in na koncu koncev, nikoli ni ukradel ne orožja niti česarkoli drugega v celem svojem življenju. "Mladinino desetletno pisanje o meni in mojih kolegih ni resnično niti v 3 %. Blodnje od državnega udara, bombe pod Jelinčičevim avtom, trgovine z orožjem, ugrabitve Trohe ter sedaj še kraja orožja. Dragi bralci nedolžnosti ni moč dokazati." Na srečo so ga odgovornosti za postojnsko orožje rešili kriminalisti, ki so odkrili drugega storilca. "Nisem bil z Mišotom na kavi. Na kavi sem bil s prijateljem. V istem lokalu je bil resnično tudi Mišo. In po streljanju sem mu nudil prvo pomoč," opisuje, da slučajno zahaja v isti lokal kot nekdanji domnevni vodja ljubljanskega podzemlja. Zato nam še poda nasvet: "Sicer nisem dr. znanosti, imam pa vseeno višjo izobrazbo kot pol novinarjev, ki pišejo in sodijo o meni." Moris po njegovem mnenju nikoli ni bil mišljen kot specialna enota s političnim namenom, ampak je nastal, ker se takrat ni veliko ljudi upalo spustiti v spopad z JLA: "Veliko danes pomembnih politikov ali novinarjev ter posameznikov, je takrat odkrito nasprotovalo osamosvojitvi. Kaj šele, da bi si upali z orožjem zoperstaviti. In takrat nihče ni preverjal politične pripadnosti, temveč nasprotno ... Prav zaradi tega, obstajajo takšne in drugačne resnice o enoti in njenih pripadnikih ... Če bi zadevo preverjali statistično, ne bi v enoti našli nič večji odstotek barab, pijančkov ali lenuhov kot v ostalih poklicih."

Vladimir Gajšek

O čisto vsaki stvari ima svoje poetsko mnenje književnik, urednik, poet in še marsikaj Vladimir Gajšek. Tako recimo obdela zdravstveno reformo, hkrati pa razmišlja še o ovadbi zoper ministra Rupla. Seveda se spozna tudi na tehnologijo. "Če sem brez mobitela, sem mrtva sardela," zapiše. Odzivi v verzih pridejo najbolj do izraza pri političnih in zgodovinskih temah. Ker je v prestolnici trenutno ena izmed najbolj žgočih problematik povezana z gradnjo islamskega verskega in kulturnega centra, urednik spletne revije Luwigana opozarja, da na sultanski cesti že lajajo psi. Opozarja tudi na vse gnilo, kar pride iz južnih krajev: "Baklava balkanska, posla ciganska." Nato pa še bolj detajlno obrazloži desetdnevni vojni zaplet, v katerem so zmagali Slovenci in ne izbrisani: "Vse bolj so vplivni tisti, ki so (ne)javno jezikovno, kulturno, šolsko, prometno, socialn ... zoper slovenski narod." Za takšen položaj je seveda kriva šola oziroma "(post)komunistična poboljševalnica". Obnašati se ne znajo niti ambiciozne in uspešne ženske: "Tovarišice v razredu, obveščevalke v bazni postaji ... Čas se je feminiziral: vsak osebek brez penisa se je kot vedno kje mobiliziral, da bi lepše telefoniral v peklenska nebesa, ko so odpadla angelsko kurja peresa." Iz njegovih umetnin je razvidno tudi, da ni ponosen na zgodovino in na odpor proti okupatorju, saj je edina resolucija kontrarevolucija: "Fašisti in komunisti - so pozabili zgodovino?" Vendar mu zgodovina v osnovni šoli ni kaj dosti šla v ušesa, saj je malo pomešal vojskujoče si strani in dejstvo, kdo je kolaboriral z Nemci: "Nacistični zavezniki isti in sramotni z bedno domovino bi nam spet sekali glave, bi nas množično usmrtili, bi nam dali petroleja piti namesto kave, bi nas nesrečne pobili. In vendar volivci komunistov in fašistov dvigajo gobce zoper civilizacijo in postave." Za partizanske gverilce si je izmislil celo nov izraz - barbarogeniji, ki označuje rdečesrajčne revolucionarne partizane. Čeprav včasih deluje, kot da je sam proti vsem, se le izkaže, da ima tudi spletni poet svoje vzornike. Eden največjih je letošnji dobitnik nagrade za infiltracijo v evropske kroge moči. Njemu in nagradi na čast je spisal: "Na zdravje, Lojze Peterle, prijatelj, med menažerji, politiki in božjim ljudstvom, tokrat nam je naklonjen dobri škratelj, z javnim svetovnim mnenjem in izkustvom ... In kaj je moč razbrati iz nagrad? Da smo v Evropi in da je v zimi še pomlad ..." Največjega brata pa si je našel v ameriškem predsedniku: "Dober tek Georgy in fantje, naj je proslava, saj se ve, da je - čigava?! Le brez skrbi, da bi bili vojaki lačni: ameriška vojska je močna. Puranji nadev tiskovnih agencij potlačni pove, da je pravi puran večerjica silna." Spisal je tudi odo ameriškemu ljudstvu: "Amerika, sreča, ki v oči bode. Amerika je dežela svobode in miru. Slovenci, mi smo z Amerikanci tu. Na podiplomski študij v ZDA hitimo ... Kdor ni z nami - ta je mimo. Amerika razširja vsepovsodni mir. Amerika je, če imaš krompir. Amerika je fleksibilni dan. Vsak globalni človek je Američan."

Iztok Gartner

Iztok Gartner je povsem drugačen komentator od naštetih. Specializiral se je za filmske kritike. Tako k praktično vsaki recenziji Marcela Štefančiča dopiše svoje videnje filma, zanimivo pri tem je le, da so njegovo ocene pogostokrat spisane zelo podobno kot Marcelove. Drugi sodelujoči na forumu so ga sprva obtoževali, da je Marcelov alterego, nato pa so sporočili, da je znan lokalni radijec in da njegove filmske recenzije berejo tudi v Celjanu. Na Mladinini spletni strani počasi raste njegov (sicer zelo kritičen) fan club. Kako pa ocenjuje filme? Lizzie bo popstar se mu je zdel gledljiv "samo za člane skupine Bepop in spomin na prevarantski duo Milli Vanilli". Zanimivo je, da je filmom, kot so Frka v bajti, Očkov vrtec, Tomb Rider 2, Charlijevi angelčki 2 in Butec in butec 2, podaril oceno 3 ali pa 3,5, filmu Kako se znebiti fanta v 10 dneh, pa celo 4,5. Zakaj? "Bullshit? Ne, marveč romantična komedija leta, ki nam brez sramu razgrne deset največjih klišejev o ženskah." Podrobnejši argument? "Sto milijonski zaslužek dokazuje tezo, da so ženske resnično bitja s klišeji. Če bi se hotele vašega moškega znebiti v enem samem dnevu, pa mu pokažite svoj tampon, kosmate pazduhe, glasno smrčanje, vrtanje po nosu, riganje, celotno zbirko pevke Celine Dion in seveda vse filme, v katerih ženska joče po dobrem seksu." Seveda ne moremo mimo kritike filma Matrica Reloaded, ki je sicer dobil oceno 4, nam je pa Gartner potem, ko si je za uvod zaželel "Joj, kaj bi dal, da bi lahko vsaj en sam dan živel v Matrici", v nadaljevanju razkril, kakšno zvezo imata Matrica in Siddharta. "Keanu Reeves, za Slovence Samo Edini, Neo, za prijatelje The One, sicer že vedno pozira in misli, da je Mali Buda, se pravi Jezus s kompleksom Jackiea Chana, torej Dalaj Lama, ki sanja, da je Clark Kent, kar je kul, saj tudi Matrica ves čas sanja realnost, realnost pa Matrico." Običajno objavi več recenzij naenkrat in z drugimi pisci ne polemizira. Zato je septembra presenetil s prispevkom "protest proti sinhronizaciji" tujih filmov v slovenščino, v katerem je odgovornim zagrozil: "Nepreklicno zahtevam vsaj eno originalno predstavo Očkovega vrtca, saj bom v nasprotnem primeru odkorakal pred slovenski parlament in začel gladovno stavko. Da se razumemo, govoril bom angleško. In to tako srhljivo kot naši igralci govorijo slovensko."