Manipulator / Klemenčič (pre)dolgo čuval Jamo

V vladni palači so se lani menda zelo razveselili novice, da se je tja vrnila dolgo pogrešana in tako rekoč izgubljena slika impresionista Matija Jame Križ ob vodi. Sreča je bila še toliko večja, ker je Jama eden izmed slovenskih slikarjev, katerih slike dosegajo najvišje cene. Slika Križ ob vodi, kjer je po nekaterih podatkih upodobljeno sotočje Sore in Save, po drugih pa sotočje Save Dolinke in Save Bohinjke, naj bi bila menda vredna celo 25.000 evrov. Križ ob vodi zdaj visi v pisarni generalnega sekretarja vlade Mirka Bandlja, a ta pravi, da o njeni vrnitvi v vladno palačo ne ve nič. Kje je bila torej slika vsa ta leta? Imel jo je zdaj že upokojeni direktor razvpite banke SIB Vlado Klemenčič. Ta je sliko sredi osemdesetih let, ko je bil še politik, dobil za opremo pisarne. Slika ga je nato spremljala v Beograd, kjer je služboval od januarja do junija 1984. Visela je tudi v prostorih predsedstva CK ZKS na Tomšičevi. Klemenčiča pa je spremljala še po tem, ko je nehal politično delovati. Ni je namreč vrnil državi, ampak jo je, ko je postal direktor banke SIB, preprosto obesil v svoji pisarni na Čopovi. V vladno palačo jo je prinesel avgusta lani, potem ko se je upokojil. Zato so nekateri vrnitev slike povezali z afero SIB, natančneje, namignili so, da naj bi bil Klemenčič po vseh teh letih sliko vrnil zato, ker bi v banki SIB lahko opravili preiskavo in ker bi imel, če bi med preiskavo ugotovili, od kod slika izvira, lahko težave.

Klemenčiča smo seveda vprašali, zakaj je sliko vrnil šele lani in ne že takrat, ko je zapustil politične vode, in ali jo je res vrnil zaradi afere SIB. "To so umazana sumničenja in prav bi bilo, da tisti, ki jih širi, objavi tudi svoje ime," odgovarja Klemenčič, ki so mu strokovnjaki povedali, da je slika vredna 25.000, mogoče tudi 30.000 mark. Zdi se mu logično, da je ni vrnil. "V dopisu, s katerim sem leta 1984 dvignil sliko, piše, da sem jo na zahtevo dolžan vrniti nemudoma. Ko sem končal delo v Beogradu, slike od mene ni terjal nihče. Ves ta čas nisem dobil niti ene takšne zahteve. Vrnil sem jo sam, potem ko sem se upokojil in ko sem pospravil pisarno. Ko sem sliko vrnil, so bili presenečeni, ker so jo že odpisali kot izgubljeno, saj so izgubili več slik." Pravzaprav bi mu morala biti država kar malo hvaležna, da je umetnino ohranil.

Da danes sploh ni znano, katere slike so visele pri predstavnikih slovenskega ljudstva v Beogradu, prav tako ne, v čigavih pisarnah so visele, je potrdil tudi direktor Narodne galerije Andrej Smrekar, ki pravi, da so skušali pred desetimi leti "rekonstruirati opremo na Užički 20 v Beogradu, vendar so bili inventarni podatki preskopi za identifikacijo posameznih slik". A vseeno, ali ni vrnitev delodajalčeve slike po prekinitvi delovnega razmerja samoumevna? In ali se ne bi morali za tiste, ki slik še vedno niso vrnili, zanimati tudi policisti?