Manipulator / Avtocestno oglaševanje

Za slovenske avtoceste je veljalo, da so "rešene" oglasnih panojev, kakršni so v velikem številu zrasli ob drugih slovenskih cestah. Na avtocestah sta zaradi večje hitrosti potrebni večja previdnost in zbranost in edini reklamni panoji so bili tisti, ki jih je postavil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV). Recimo jastrebi, ki naj bi čakali na žrtve prehitre vožnje, ki so bili nameščeni malo pred bencinsko postajo na Lomu. Toda reklamni panoji bodo očitno zavzeli tudi slovenski avtocestni križ. Lastniki parcel tik ob avtocesti, ki so tarnali, da je njihovo zemljišče zaradi tega izgubilo vrednost, pa bodo domnevno izgubo lahko nadomestili s plačili najemnin za oglasne panoje. Eden velikih panojev, s katerega v voznike buljijo oči, je zrasel ob avtocesti A1 iz štajerske smeri proti Ljubljani malo pred cestninsko postajo na Vranskem. Na njem je pripisana telefonska števila. Ker je SPV včasih imel monopol nad avtocestnim oglaševanjem, smo tam povprašali, ali se je oglaševalski trg, kar zadeva avtoceste, morebiti liberaliziral. Pri SPV pravijo, da ne in da imajo podobne smernice, ki prepovedujejo oglaševanje na avtocestah, tudi v EU. Pravi naslov za pojasnila naj bi bil Dars. Tam so povedali, da oglaševanje določa 68. člen zakona o javnih cestah. Ta med drugim pravi, da je "postavljanje tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje ob državnih cestah zunaj naselja prepovedano v varovalnem pasu ceste". Kot pravijo pri Darsu, pa je varovalni pas pri avtocestah le 40 metrov zunaj ograje. To pomeni, da je na nekaterih cestnih odsekih mogoče postaviti oglasne panoje manj kot 100 metrov od cestišča.