Manipulator / Mediji proti komunistom
KPS noče komunicirati z domačimi mediji
Siniša Gačič
MLADINA, št. 5, 3. 2. 2004

Marek Lenardič
© Boban Plavevski
Bitka ameriških predsedniških volitev je vedno predstavljena le kot soočenje dveh demokratično-republikanskih duetov. Imen množice ostalih kandidatov, ki utopično naskakujejo Belo hišo, nikoli ne slišimo. Anonimna usoda bo zagotovo doletela tudi predsedniška kandidata ameriške Socialistične stranke enakosti, ki bi v Belo hišo rada lansirala predsedniškega kandidata Billa Van Aukena, avtorja vsebin na spletni strani World socialist web site, ter kandidata za njegovega namestnika Jima Lawrencea, ki naj bi ZDA vodil na podlagi svojih delavskih izkušenj v korporaciji General Motors. Volitve so tako edina priložnost, ko je kakšni arhaični nesistemski politični opciji dovoljeno stopiti pod žaromete parlamentarne demokracije.
Siniša Gačič
MLADINA, št. 5, 3. 2. 2004

Marek Lenardič
© Boban Plavevski
Bitka ameriških predsedniških volitev je vedno predstavljena le kot soočenje dveh demokratično-republikanskih duetov. Imen množice ostalih kandidatov, ki utopično naskakujejo Belo hišo, nikoli ne slišimo. Anonimna usoda bo zagotovo doletela tudi predsedniška kandidata ameriške Socialistične stranke enakosti, ki bi v Belo hišo rada lansirala predsedniškega kandidata Billa Van Aukena, avtorja vsebin na spletni strani World socialist web site, ter kandidata za njegovega namestnika Jima Lawrencea, ki naj bi ZDA vodil na podlagi svojih delavskih izkušenj v korporaciji General Motors. Volitve so tako edina priložnost, ko je kakšni arhaični nesistemski politični opciji dovoljeno stopiti pod žaromete parlamentarne demokracije.
Tako smo tudi pri nas vajeni, da demokratično sito podari medijski prostor našim političnim nostalgikom iz Komunistične partije Slovenije le v času zakonsko določenih predvolilnih soočenj. Prejšnji teden pa se je TV Slovenija odločila nameniti televizijski čas domačim komunistom, ki pa so navkljub ničnemu medijskemu prostoru in predvolilnemu letu sodelovanje z nacionalko odklonili. Pred oko kamere se niso želeli postaviti, ker naj bi imeli s slovenskimi mediji same slabe izkušnje.
Zanimalo nas je, katere konkretne slabe medijske izkušnje so domače revolucionarje potisnile v medijski nihilizem. "Leta 2000, ko so bile parlamentarne volitve, smo se pojavili pred novinarji in jim dajali intervjuje. In kaj mislite, kakšen prispevek so pripravili o nas? Takšen, da nisi mogel verjeti, v kakšni državi živimo. Imeli smo neki sestanek na Bledu in prišli so seveda novinarji. Govorili smo o problemih denacionalizacije, brezposelnosti in ekonomski krizi, ki jo Slovenija doživlja! In namesto da bi v prispevku povedali to, so začeli po televiziji govoriti, kako je naša stranka proti vsem vernikom v Sloveniji (kar seveda ni res), da smo antikristi, da smo sami nekdanji udbovci in vosovci in ne vem še kaj vse. Potem so se pa iz nas še norčevali, kakšna stranka smo itd. Skratka, da ti se želodec obrne. Najbolj smo se zamerili novinarjem POP TV in RTV SLO." Takšni naj bi razlogi za ekstremno odločitev KPS, ki se je odločila za medijsko osamo, "ker bodo o nas pisali ogromno neresnic. Še huje pa je to, da nikoli nimamo pravice do odgovora, če kdo o nas pove kaj neresničnega. Zapomnite si: če se v demokraciji boriš proti buržoaziji, bo ta poskrbela, da se vas bo slišalo iz drugega zornega kota".
Ker je odklanjanje medijev še posebej zanimivo za predvolilno leto, smo Partijo, ki iz komunikacijskega prostora očitno ni izključila našega časopisa, povprašali, ali je to znak, da se ne bodo udeležili bližnjih parlamentarnih volitev. "Razmišljamo, ali bi nastopili na parlamentarnih volitvah, ker nas bodo spet tako sesuli, da se verjetno ne splača meči denarja stran," se je glasili odgovor KPS, ki očitno ne more najti svojega prostora pod soncem slovenske demokracije.