Manipulator / Manj branja, več oglasov
Povečanje oglaševanja v dnevnikih
Jože Biščak
MLADINA, št. 5, 3. 2. 2004
Po podatkih Mediane, inštituta za raziskovanje trga in medijev, bruto vrednost oglaševanja v medijih še naprej narašča in je lani dosegla 280 milijonov evrov (ocenjena neto vrednost, ki ne upošteva popustov in brezplačnih objav, je 115 milijonov evrov), kar je 21 milijonov evrov več kot leta 2002. To pomeni, da je v medijih vse več oglasov. Samo v tisku je bilo lani 1938 kvadratnih metrov površin namenjenih oglasom, kar je osem odstotkov več kot leta 2002. In koliko prostora posamezni mediji namenijo oglasom?
Jože Biščak
MLADINA, št. 5, 3. 2. 2004
Po podatkih Mediane, inštituta za raziskovanje trga in medijev, bruto vrednost oglaševanja v medijih še naprej narašča in je lani dosegla 280 milijonov evrov (ocenjena neto vrednost, ki ne upošteva popustov in brezplačnih objav, je 115 milijonov evrov), kar je 21 milijonov evrov več kot leta 2002. To pomeni, da je v medijih vse več oglasov. Samo v tisku je bilo lani 1938 kvadratnih metrov površin namenjenih oglasom, kar je osem odstotkov več kot leta 2002. In koliko prostora posamezni mediji namenijo oglasom?
Tega na Mediani niso izračunali, smo pa mi. Vzeli smo pet dnevnikov, s katerimi se bralci vsak dan najpogosteje srečujejo: Delo, Dnevnik, Večer, Slovenske novice in Finance. Daleč najbolj brane so Slovenske novice, najmanj pa Finance, vendar doseg bralcev ni premo sorazmeren s številom oglasov. Iz podatkov Mediane smo povzeli, koliko kvadratnih metrov oglasov so imeli lani omenjeni dnevniki, ter to delili s povprečnim številom dni izhajanja na leto in povprečnim številom strani. In dobili zanimive rezultate.
Najmanj oglasov ima Večer - v povprečju je 6,5 odstotka enega izvoda Večera namenjeno oglasom. Sledi Delo, kjer je v povprečju 7,2 odstotka časopisa namenjeno oglasom, Dnevnik je v zlati sredini (7,7 odstotka), sledijo Slovenske novice (8,4 odstotka), največ oglasov pa imajo Finance, kjer je v povprečju 14,3 odstotka enega izvoda časnika namenjeno oglasnim površinam.
V primerjavi z letom 2002 imata manj oglasnih površin samo Delo in Slovenske novice - oba za 0,4 odstotne točke. Vendar to ne pomeni, da je imela časopisna hiša delo manj oglasov, saj se slednji selijo v priloge Dela in Slovenskih novic. Tako je imela priloga Polet leta 2002 10,3 odstotka oglasnih površin, lani pa že 12,8 odstotka. Podobno je z Ono, ki je imela predlani 14 odstotkov oglasnih površin, lani pa že 15,7, kar pomeni, da je bila skoraj šestina priloge sestavljena iz oglasov. Malo drugače je pri Dnevniku in Večeru. Pri obeh dnevnikih je bilo lani v primerjavi z letom 2002 več časopisnih površin namenjeno oglasov. Pri Dnevniku za 0,3 odstotne točke, pri Večeru za 0,2 odstotne točke. Prav tako tudi Dnevnikove in Večerove priloge beležijo rast oglasnih površin, pri čemer še posebej izstopa Dnevnikova priloga Orbita (zdaj Nika).