Slovenska prva nogometna liga se prav te dni znova trese, ko petim prvoligašem grozi odvzem točk, vzrok pa so neporavnane obveznosti do igralcev in trenerjev v obdobju od 1. julija do 31. decembra lani. Združenje 1. slovenske nogometne lige na tak način skuša urediti izplačila pogodbenih zneskov, ki so bili doslej v območju somraka.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Slovenska prva nogometna liga se prav te dni znova trese, ko petim prvoligašem grozi odvzem točk, vzrok pa so neporavnane obveznosti do igralcev in trenerjev v obdobju od 1. julija do 31. decembra lani. Združenje 1. slovenske nogometne lige na tak način skuša urediti izplačila pogodbenih zneskov, ki so bili doslej v območju somraka.
Medtem ko se skuša urediti finančno poslovanje in prilagaja licenciranje klubov po pravilih UEFE, pa v združenju prvoligašev razmišljajo tudi o spremembi poteka tekmovanja, ki je milo rečeno nenavadna. Sedanji sistem igranja jesen-pomlad, pri katerem se sezona prične v poletnih dneh in z zimskim premorom konča v spomladanskih dneh, naenkrat ni več najprimernejši. "Z nogometom praktično nehamo, ko so razmere najbolj idealne. V to smo prisiljeni, saj moramo na UEFA pravočasno sporočiti naše klube, ki bodo nastopali v evropskih tekmovanjih," je zamisel utemeljeval Branko Florjanič, predsednik združenja prvoligašev. K sreči gre za zdaj samo za razmišljanja, saj se tudi zveza zaveda, da je treba pretehtati slabe in dobre strani zamisli.
Ta kopira "skandinavski" način tekmovanja, kjer zaradi hudih zim sezono začnejo spomladi in končajo jeseni. Malenkostna klimatska razlika bi bila očitno manj pomembna od dejstva, da bi igralci in klubi imeli priprave samo enkrat letno, po dosedanjem pa bojda tudi nimajo pravega premora pred novo sezono.
Če se ozremo po sosedih (ki vsi po vrsti igrajo sistem jesen-pomlad), opazimo, da je večina zimskih premorov krajša kot pri nas: na Hrvaškem premor traja od začetka decembra do začetka februarja, Avstrijci počivajo od polovice decembra do 21. februarja, italijanski premor (21. december-6. januar) pa niti ni omembe vreden.
Tudi Nemci (premor od polovice decembra do konca januarja) ali Švicarji (od konca novembra do sredine februarja) imajo podobno, če ne hladnejšo klimo.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.