V ponedeljek, 17. maja, bo svet ministrov EU na zasedanju sveta o konkurenčnosti uspešno obšel evropski parlament in sprejel direktivo, ki bo omogočala patentiranje programske opreme. Direktiva je obvezujoča za vse članice EU.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
V ponedeljek, 17. maja, bo svet ministrov EU na zasedanju sveta o konkurenčnosti uspešno obšel evropski parlament in sprejel direktivo, ki bo omogočala patentiranje programske opreme. Direktiva je obvezujoča za vse članice EU.
Nova direktiva bo resda omogočala le omejene možnosti patentiranja programske opreme in poudarja, da računskih algoritmov in programov kot takih ni mogoče patentirati, temveč da to velja zgolj za "izume s tehničnim značajem". A to je tako širok pojem, da ga je pred sodiščem mogoče razložiti na tisoč in en način.
Do sedaj je bila programska oprema zaščitena zgolj z avtorskimi pravicami, podobno kot literatura, saj je v osnovi sestavljena iz spisane kode. No, ZDA so seveda izjema, saj omogočajo patentiranje programske opreme, kar je privedlo do absurdnosti, kot je patentiranje generičnih stvari, denimo spletne trgovine. Velike korporacije, kot sta IBM in Microsoft, imajo obširne zbirke patentov, ki pokrivajo bolj ali manj vso programsko opremo, kar pogosto izkoriščajo za izsiljevanje manjših tekmecev.
A to v vsem skupaj ni tako bistveno kot ravnanje vodstva Evropske unije. Komisija je prvi predlog direktive, narejen po ameriškem vzoru, predala parlamentu v obravnavo že pred časom. Člani parlamenta, na čelu z Zelenimi, so predlogu direktive dodali mnogo dopolnil, ki so izrecno omejila možnosti prostega patentiranja programske opreme. Komisija bi morala sprejeti takšno direktivo, vendar je pobudo prevzelo irsko vodstvo unije in pripravilo nov predlog ter ga predalo v obravnavo svetu ministrov. Pri tem so pazljivo obšli tako parlament kot tudi mnoge druge, ki so se ukvarjali s to direktivo. Svet ministrov za področje konkurenčnosti namreč sestavljajo pretežno gospodarski ministri, doslej pa so se s to tematiko ukvarjala ministrstva za tehnologijo.
Slovenijo je pri pogajanjih zastopal urad za intelektualno lastnino, ki podpira besedilo nove direktive, saj je sprejemljivo tudi za večino drugih članic. Na ministrstvu za informacijsko družbo so povedali nekoliko drugačno zgodbo, saj so za novo direktivo izvedeli nekoliko pozno, ko so lahko le podprli (kozmetične) dopolnitve, ki sta jih dodala Nemčija in Luksemburg. A te vseeno niso v duhu direktive, ki jo je pripravil evroparlament in jo je ministrstvo tudi aktivno podpiralo v javnosti.
Čeprav smo šele vstopili v EU, se na prvih napakah očitno že učimo nove birokracije in očitno bo treba biti pripravljen. Kar se tiče tega "priokusa" evropske demokracije, pa je zanimivo dejstvo, da imajo mnoge korporacije, ki bodo od nove direktive najbolj profitirale, evropske sedeže prav na Irskem.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.
Preberite tudi