Manipulator / Župnišča - magnet za nepridiprave

Eden izmed bolj nenavadnih dogodkov v zadnjem času je bil zagotovo rop precej neznanega župnišča v Spodnjih Dupljah, ko so župniku odnesli kar 17 milijonov tolarjev. Župnik se je javno sprenevedal, češ da sploh ni šlo za toliko denarja, kot je dejala policija, temveč le za nekaj milijonov. Na kranjski policiji pa so nam pojasnili, da je bilo zagotovo toliko denarja, saj je tudi župnik podpisal sprejem denarja. Bolj kot samo dejanje je bilo zanimivo dejstvo, da duhovniki hranijo doma takšne vsote denarja. S tem župnišča postajajo zanimiva za slovenske mojstre roparske obrti, ki so se sedaj odločali za precej bolj tvegane podvige.

Kdo skrbi za varnost duhovnikov in kakšne varnostne ukrepe bodo sprejeli, smo povprašali tudi RKC. Iz tiskovnega urada Slovenske škofovske konference so nam sporočili, da imajo župnije v večini primerov malo finančnih sredstev. Usposobljenost duhovnikov za gospodarno ravnanje z denarjem pa dokazujejo številne uspešno končane obnove in novogradnje, ki so bile izvedene s tako majhnimi sredstvi, da tega ni sposobna nobena druga organizacija. Župniki imajo navodila, da morajo denar skrbno hraniti in oddati v banko ali pošto. "Občasno v župniščih hranijo nekaj gotovine za plačevanje tekočih stroškov in storitev. Nekateri cerkveni objekti so že varovani, smo pa v procesu dogovarjanja za okrepitev varovanja tudi drugih stavb."

V medijih pa se po mnenju SŠK pojavlja zavajajoče pisanje o visokih zneskih, ki naj bi jih hranili po župniščih, kar lahko dodatno pospeši vlome v župnišča. Velik znesek v lasti župnika v Spodnjih Dupljah pa vsaj po podatkih policije ni bilo medijsko zavajanje. Lahko bi pomislili tudi na bolj črn scenarij, kot je recimo zaslužek na račun pranja denarja. Na Uradu za preprečevanje pranja denarja (UPPD) smo izvedeli, da za verske skupnosti ne veljajo nobene olajšave pri dokazovanju izvora denarja. Pri gotovinskih poslih nad 5 milijonov SIT morajo pristojne ustanove obvestiti UPPD. Verske skupnosti sicer plačujejo davke, če gre za pridobitno dejavnost, prav tako pa so obdavčeni dohodki duhovnikov, ki jih prejemajo za opravljanje verskih storitev ali obredov. Po podatkih Davčne uprave pa ima večina duhovnikov enak status, kot ga imajo samostojni kulturni delavci, zasebni raziskovalci ali samostojni športni delavci. Verske skupnosti so tudi oproščene davka na premoženje in nadomestila za stavbno zemljišče.