Manipulator / Odpisane knjige

Ob vstopu v EU so si vsi domači politični funkcionarji napolnili usta s pridigami o ohranjanju slovenskega jezika in kulturne dediščine. Tako smo slišali, da je slovenski jezik tržni kapital, kulturna dediščina naj bi bila pogoj obstoja, ob razstavi Brižinskih spomenikov pa so celo evropska predvolilna soočenja perverzno organizirali v središču matične univerzitetne kulturnoizobraževalne institucije.

Vendar stvari na terenu niso tako rožnate, kot nam jih želijo prikazati evropske plače lačni politiki. Naša najstarejša in najbolj eminentna založba Slovenska matica je namreč zaradi previsokih stroškov skladiščenja pretekle dni na odpad odpeljala večje število knjig. "Del knjig je bilo deloma ali v celoti uničenih, ker je zaradi poškodovane strehe prišlo do izliva vode. Med njimi je le nekaj novejših knjig, v večini je šlo za starejše izdaje. Ob tem smo se odločili, da odpišemo tudi nekaj starejših naslovov, ki smo jih že leta ponujali na razprodajah po najnižjih možnih cenah (tudi po 200 SIT) in pri tem redke naslove prodali po nekaj izvodov, večino pa niti enega. Knjige smo ponujali tudi knjižnicam, ki pa same nimajo prostora za prevzemanje starih izdaj. Od vsakega naslova pa smo vseeno ohranili po 200 izvodov, tako da bodo še naprej na razpolago zainteresiranim bralcem."

Na Slovenski matici so nam v telefonskem pogovoru sprva omenjali celo miši, ki naj bi zgrizle številne knjige, Draga Jančarja, urednika založbe in enega najpomembnejših borcev za našo kleno besedo, pa smo povprašali tudi o naslovih in avtorjih uničenih knjig. Jančar kakopak o tem uničenju slovenskih knjig ni bil pripravljen govoriti z nami, prek svojih podrejenih nam je poslal izjemno skop spisek uničenih avtorjev: "Gre v glavnem za starejše izdaje različnih znanstvenih izdaj. Največ je zvezkov Zbornika za naravoslovje in tehniko, ki smo ga leta brez uspeha ponujali knjižnicam in na vse mogoče naslove." Pri založbi sem preveril tudi točno število odpisanih knjig, kajti po kuloarjih je bilo moč slišati, da je bilo uničenih vratolomnih 10 ton knjig: "Vaša informacija, da so v papirni obrat prepeljali 10 ton naših knjig z dvema tovornjakoma, je napačna ... to je popolnoma izmišljena številka." Natančne vsebine in količine uničenih knjig pa nam odgovorni pri najstarejši slovenski založbi niso poslali.

Za mnenje o uničevanju slovenske pisane besede smo povprašali tudi odgovorne na ministrstvu za kulturo, od koder nam je dr. Uroš Grilc poslal kratko stališče: "Ministrstvo za kulturo je presenečeno nad informacijo, da je ugledna slovenska založba večjo količino knjig odpeljala na odpad ... Ministrstvo upa, da je založnik pred svojo odločitvijo poskušal drugače poskrbeti za knjige, ki so mu obležale v skladišču: s prodajnimi akcijami, bukvarno, podarjanjem javnim ustanovam in knjižnicam, študentom ... Ministrstvo zagovarja stališče, da je potrebno s knjigo kot kulturno dobrino tudi tedaj, ko njena komercialna vloga nima več teže, vendarle ravnati kulturno."