Manipulator / Unior v Kairu

Kopije slovenskega orodja

Matjaž Kačičnik
MLADINA, št. 32, 13. 8. 2004

Ilegalne kopije uspešnih svetovno znanih izdelkov in blagovnih znamk povzročajo sive lase lastnikom izvirnikov. Pred dvajsetimi leti je bilo jugoslovansko tržišče polno "originalnih" Lacoste krokodilčkov, pozneje pa se je ponarejanje preselilo tudi na druge izdelke (npr. Panasonic je postal Panascanic, Sharp pa Shapr) in ni ostalo domena le konfekcije. S takšno "konkurenco" so se spopadla tudi nekatera slovenska podjetja, v Makedoniji so bile včasih zelo priljubljene puhovke Mont, ob nedavni aferi pa se je razkrilo, da so naši južni sosedje "kopirali" tudi Fructalove sokove. Malo pa je takšnih slovenskih izdelkov in blagovnih znamk, ki bi jih ponarejali širše po svetu.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Matjaž Kačičnik
MLADINA, št. 32, 13. 8. 2004

Ilegalne kopije uspešnih svetovno znanih izdelkov in blagovnih znamk povzročajo sive lase lastnikom izvirnikov. Pred dvajsetimi leti je bilo jugoslovansko tržišče polno "originalnih" Lacoste krokodilčkov, pozneje pa se je ponarejanje preselilo tudi na druge izdelke (npr. Panasonic je postal Panascanic, Sharp pa Shapr) in ni ostalo domena le konfekcije. S takšno "konkurenco" so se spopadla tudi nekatera slovenska podjetja, v Makedoniji so bile včasih zelo priljubljene puhovke Mont, ob nedavni aferi pa se je razkrilo, da so naši južni sosedje "kopirali" tudi Fructalove sokove. Malo pa je takšnih slovenskih izdelkov in blagovnih znamk, ki bi jih ponarejali širše po svetu.

Slovenci se malce nalezemo patriotizma vsakokrat, ko vidimo npr. Tamov avtobus ali kakšen drugi dokaz uspešnega gospodarskega sodelovanja v tujini, še zlasti v deželah tretjega sveta. In tudi sam sem s ponosom ugotovil, da na bencinskih servisih podjetja Exxon Mobil v Kairu, glavnemu mestu Egipta, uporabljajo slovensko orodje, izdelke Uniorja iz Zreč. Očitno pa je Unior v Egiptu in širše ustvaril tako uspešno blagovno znamko, da gredo v promet tudi kopije njihovega orodja. Klešče so sicer že na prvi pogled slabše kakovosti, vendar enakega videza in barve, enaka pa je tudi velikost in oblika črk vseh napisov na orodju. Le Unior je postal Union. Razlog za slovenski ponos pa ni s tem nič manjši.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Janševa »zmaga« v Bruslju 

IZJAVA DNEVA

Intervju

»Razne teorije o ploščati Zemlji in vesoljcih so danes zelo priljubljene«

Ivan Šprajc, arheolog

»Pred nami je vojna«

Vloženih več kot 44.600 podpisov za referendum proti politični policiji