Manipulator / (Ne)strežba vode

Vse več lastnikov gostinskih lokalov je kljub relativni neoporečnosti ljubljanske pitne vode svojim natakarjem ukazalo, naj strankam ne strežejo kozarcev vode iz pipe. Če si v takšnih lokali zaželite par požirkov vode, vam tako ne preostane drugega kot nakup drage ustekleničene vode. V piceriji Trta, ki slovi kot ena boljših ljubljanskih picerij, vas natakar ob prošnji po kozarcu navadne vode iz pipe pošlje k šanku, od koder si morate sami prinesti želeno vodo. Še bolj sofisticirano politiko brezplačne strežbe vode prakticirajo v popularnem bežigrajskem kafiču Horse's Pub, kjer vam voda iz pipe pripada izključno ob naročilu kave. Ko popijete prve deci in pol vode, boste morali za vsako nadaljnje naročilo vode, tudi tisto ob naročilu presladkega sadnega soka, plačati 50 SIT za deciliter, saj vam natakarji v kozarce zlivajo odprto ustekleničeno vodo.

Ker smo v naši okolici pričakovali obstoj nekega družbenega konsenza, ki bi veleval, da je zavrnitev prošnje po kozarcu vode nevljudna in nehumana poteza, smo Romana Kladoška, glavnega tržnega inšpektorja, povprašali, ali katero zakonsko določilo obvezuje gostinca, da svojim strankam postreže kozarec vode iz pipe. Poslal nam je odgovor v duhu kapitalizma: "Če gost zaprosi za kozarec navadne vode iz pipe, je poslovna odločitev gostinca, ali mu bo z vodo postregel ali ne. Prav tako je odločitev gostinca, ali bo kozarec navadne vode gostu zaračunal ali ga bo postregel brezplačno." Navkljub zakonski legitimnosti odrekanja kozarca vode pa se vseeno zdi, da je najnovejši trend odrekanja kozarca navadne vode v gostinskih lokalih le začetek nove dobe, ko bo tudi navadna voda iz pipe, ki bi morala biti del osnovnih človekovih pravic, postala subjekt na trgu, ki po definiciji ne more biti dostopen vsem. Sicer pa imamo tudi potrošniki lahko svojo taktiko; za lokale, ki ne strežejo vode iz pipe, se bomo pač odločili manjkrat kot za tiste druge. Tako se bodo lahko boljši lokali reklamirali: "Pri nas strežemo tudi vodo iz pipe."