Manipulator / Omejena dobrota
Urša Matos
MLADINA, št. 35, 4. 9. 2004
Ta teden v Ljubljani potekajo tretje evropske športne igre dializnih in transplantiranih bolnikov. Namen prireditve ni le športno druženje, pač pa tudi popularizacija transplantacije. V Sloveniji je namreč čedalje več bolnikov, ki potrebujejo presaditev jeter, srca, pljuč ali kostnega mozga, hkrati pa je premalo organov, da bi lahko pomagali vsem. Prireditev naj bi torej spodbudila ljudi, da se še za življenja odločijo za darovanje organov po smrti. S skoraj 400 udeleženci iz več kot dvajsetih evropskih držav prireditev seveda pomeni gromozanski finančni zalogaj. V Zvezi društev ledvičnih bolnikov Slovenije so izračunali, da jih bo organizacija iger stala kar 80.000 evrov. Polovico te vsote so pokrili s kotizacijo udeležencev, preostalo pa so nameravali pokriti s sponzorskimi prispevki. A so se krepko opekli.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Urša Matos
MLADINA, št. 35, 4. 9. 2004
Ta teden v Ljubljani potekajo tretje evropske športne igre dializnih in transplantiranih bolnikov. Namen prireditve ni le športno druženje, pač pa tudi popularizacija transplantacije. V Sloveniji je namreč čedalje več bolnikov, ki potrebujejo presaditev jeter, srca, pljuč ali kostnega mozga, hkrati pa je premalo organov, da bi lahko pomagali vsem. Prireditev naj bi torej spodbudila ljudi, da se še za življenja odločijo za darovanje organov po smrti. S skoraj 400 udeleženci iz več kot dvajsetih evropskih držav prireditev seveda pomeni gromozanski finančni zalogaj. V Zvezi društev ledvičnih bolnikov Slovenije so izračunali, da jih bo organizacija iger stala kar 80.000 evrov. Polovico te vsote so pokrili s kotizacijo udeležencev, preostalo pa so nameravali pokriti s sponzorskimi prispevki. A so se krepko opekli.
Večina podjetij se na njihovo prošnjo sploh ni odzvala ali pa jo je zavrnila. Odpovedale so na primer vse zdravstvene zavarovalnice, čeprav bi morali moralo biti prav njim v interesu čimvečje število zdravih zavarovancev. Znano je namreč, da je dobro rehabilitiran bolnik, ki se ukvarja s športom, cenejši od slabo rehabilitiranega, ki ima pred očmi samo svoje težave. Čeprav bi s finančno podporo posredno prispevale k porastu transplantacij in s tem k zmanjšanju zdravstvenih sredstev, tega preskoka niso bile sposobne narediti. Še hujše je, da so prošnje po sponzorskih sredstvih zavrnila tudi podjetja, ki prav na račun dializnih in transplantiranih bolnikov kujejo milijardne dobičke. Od vseh farmacevtskih podjetij v Sloveniji sta znatnejša finančna sredstva prispevala le Novartis z milijonom tolarjev in Hoffmann-La Roche z 800.000 tolarji. Krka je darovala 150.000 tolarjev, Merck, Bayer in Lek pa niso podarili niti tolarja, čeprav naj bi samo Lek na račun dialize letno zaslužil dobro milijardo tolarjev. Podjetja seveda športnih iger niso dolžna sponzorirati. Kam bodo namenila svoja sponzorska sredstva, je prepuščeno njihovi svobodni volji. Bilo pa bi spodobno, če bi se vsaj s simbolično vsoto oddolžila porabnikom svojih zdravil.