Manipulator / Lukašenko spet zmagal?!
Zakaj ni dvomov o Lukašenkovi večnosti
Denis Mancevič
MLADINA, št. 42, 24. 10. 2004

Zmagovalec
© Arhiv Mladine
V nedeljo bo sedanji predsednik beloruske republike Aleksander Lukašenko na referendumu (hkrati bodo potekale tudi parlamentarne volitve) dobil dovoljenje za še tretjo kandidaturo za predsednika republike (in možne naslednje).
Denis Mancevič
MLADINA, št. 42, 24. 10. 2004

Zmagovalec
© Arhiv Mladine
V nedeljo bo sedanji predsednik beloruske republike Aleksander Lukašenko na referendumu (hkrati bodo potekale tudi parlamentarne volitve) dobil dovoljenje za še tretjo kandidaturo za predsednika republike (in možne naslednje).
Zakaj smo to zapisali trdilno, čeprav to ni v navadi pri napovedih volitev ali referendumov? Odgovor je preprost: tako referendum kot tudi volitve so že vnaprej odločene.
Lukašenko je na oblasti od leta 1994, ko je vodenje države prevzel na volitvah, po katerih si je dve leti pozneje kar sam povečal pooblastila in podaljšal mandat do leta 2001. Takrat je na volitvah, ki jih evropske države in ZDA ne priznavajo, ponovno "zmagal" in si tako zagotovil še en petletni mandat. Ker pa beloruska ustava ne dopušča, da ista oseba postane predsednik več kot dvakrat, je moral nekaj ukreniti. Tako se je že dolgo šušljalo, da si predsednik želi ponovno povečati pooblastila, vsi pa so ugibali, kdaj bo napočil pravi trenutek ...To se je zgodilo 7. septembra, ko je predsednik naznanil za 17. oktobra referendum, s pomočjo katerega bo lahko še tretjič kandidiral za predsednika. "Ali Vi dovoljujete prvemu predsedniku Republike Belorusije, A. G. Lukašenku. kandidirati na predsedniških volitvah ...". Lukašenko si tako želi zagotoviti ne samo tretji mandat, ampak kar dosmrtno vladanje, saj nova interpretacija nikjer ne omejuje števila možnih kandidatur na položaj predsednika republike.
O tem, da bo referendum uspel, skorajda nihče ne dvomi. Pa ne zato, ker bi Lukašenka brezpogojno podpirala večina prebivalstva (po neodvisnih raziskavah ga podpira le 30 odstotkov volivcev), ampak zato, ker na beloruskih voliščih skorajda ni ne neodvisnih, ne opozicijskih in ne mednarodnih opazovalcev.
O vsem tem je v Belorusiji moč kaj zaslediti le v opozicijski medijih, ki pa jih je bore malo, saj jih oblast ukinja kot po tekočem traku, kritični novinarji pa "skrivnostno izginjajo". Opozicijskih televizijskih postaj sploh ni, redki dnevniki, kot na primer "Narodna volja", pa izhajajo na pol ilegalno in v zelo majhnih nakladah. Vsi ostali (državni) mediji o prihajajočem referendumu govorijo kot o "normalnem, popolnoma legitimnem postopku", na koncu pa ne pozabijo dodati, "da je odločitev povsem v rokah ljudstva".
Sam predsednik je 6. oktobra na vladnem sestanku o socialnih vprašanjih zelo slikovito opisal namere oblasti: "Opozicijo bo treba prevetriti tako, da ne bo ostal niti en kamenček na istem mestu [...] Potrebno je znanje, kako oblast ohraniti in jo ubraniti. To je govoril že dedek Lenin, ne jaz. Imamo dovolj oblasti in tehnologije, da z veliko prednostjo zmagamo tako na volitvah kot tudi na referendumu."