Manipulator / Dragi celjski biseri

Popravilo razbitih kupol pred celjsko občino stane najmanj 200 tisoč tolarjev na mesec

Alma M. Sedlar
MLADINA, št. 42, 24. 10. 2004

Celjski biseri

Celjski biseri
© Arhiv Mladine

Zgodba celjskih biserov, nenavadnih steklenih kupol, ki jih je pred poslopjem Mestne občine Celje in Narodnega doma postavil priznani mestni arhitekt Nande Korpnik, je po dobrih dveh letih, kar biseri krasijo Trg celjskih knezov, vse bolj zanimiva.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Alma M. Sedlar
MLADINA, št. 42, 24. 10. 2004

Celjski biseri

Celjski biseri
© Arhiv Mladine

Zgodba celjskih biserov, nenavadnih steklenih kupol, ki jih je pred poslopjem Mestne občine Celje in Narodnega doma postavil priznani mestni arhitekt Nande Korpnik, je po dobrih dveh letih, kar biseri krasijo Trg celjskih knezov, vse bolj zanimiva.

"Biseri", za katere ni natančno jasno, kateri del bogate zgodovine Celja naj bi predstavljali, so razvneli številne razprave, še preden so jih postavili po načrtih arhitekta, ki je pripravil zasnovo prenove celotnega Trga celjskih knezov. Ta je na potem, ko so po začetku prenove na trgu odkrili ostanke rimskega svetišča, občino stala krepko čez 100 milijonov tolarjev. Mnogi Celjani so takrat menili, da nenavadni polkrožci s fontano (ob kateri so kmalu zatem postavili poletni šank z nekaj klopmi) pred tako lep objekt, kot je celjski Narodni dom, nikakor ne sodijo, drugim pa so bile nenavadne kupole všeč.

Da večine Celjanov biseri niso prepričali, potrjuje tisto, kar na celjski občini imenujejo vandalizem. "Vandali" namreč vsak mesec razbijejo vsaj eno steklo na kateri od steklenih kupol. Popravilo zgolj enega stekla pa stane nekaj več kot 200 tisoč tolarjev. Pa ni videti, da bi jih na občini to kaj skrbelo, saj, kot smo izvedeli od občinskega predstavnika za stike z javnostjo, Romana Repnika, visoke stroške za popravilo biserov pokriva zavarovalnica. Žal je to vse, kar smo uspeli izvedeti od Repnika, ki nam nikakor ni želel pojasniti, katera zavarovalnica je tako radodarna, da občini plačuje vsak mesec tako visoke odškodnine za razbite kupole. Preprosto razmišljanje pove, da bi lahko šlo najbrž le za zavarovalnico Adriatic, katere direktor Marjan Krajnc je predsednik Nadzornega sveta družbe Nepremičnine, ali pa za Triglav, kjer ima občina zavarovano tisto polovico lastnine, ki je nima pri Adriaticu ... Prav tako od Repnika v več kot tednu dni nismo uspeli dobiti odgovora na vprašanje, ali so resnične govorice, da občine razbiti biseri ne skrbijo preveč zato, ker naj bi jih popravljal (še en) prijatelj župana Bojana Šrota. Po drugih informacijah naj bi steklo za popravilo kupol že ves čas naročali s Hrvaške, za popravila pa naj bi angažirali kar občinskega hišnika.

Da bi na občini zavarovali svojo drago umetniško domislico, so pred dnevi pred vhod v občinsko poslopje postavili dve dodatni nadzorni kameri. Te, kot je videti, 24 ur na dan snemajo tiste, ki v občinsko stavbo vstopajo, pa tudi vse občinske bisere. Na žalost pa kameram nikakor ne uspe opaziti storilcev, ki steklene kupole še naprej veselo razbijajo.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Intervju

»Janša je stavil na napačnega konja«

Achiya Schatz, nekdanji izraelski specialec, strokovnjak za dezinformacije