Manipulator / Čeparjeva "diskriminacija"
Bodo pravniki rešili Cerkev svete preproščine
Jure Trampuš
MLADINA, št. 42, 24. 10. 2004

Drago Čepar
© Boban Plavevski
Le nekaj dni pred volitvami je Drago Čepar, direktor urada za verske skupnosti in neuspešni poslanski kandidat na listi SLS, spisal nenavadno uradno odločbo. Nenavadno zaradi več stvari. Najprej zato, ker je urad prvič zavrnil prijavo delovanja verske skupnosti, in potem zato, ker naj bi bila argumentacija te odločitve pravno neprepričljiva. Za kaj gre? Pred časom je v teh krajih nastala Cerkev svete preproščine (CSP), novo religijsko gibanje, sestavljeno predvsem iz sociologov religije, pa tudi drugih diplomantov in študentov različnih fakultet. Nauk CSP je neobičajen. Neobičajen seveda zgolj za tiste, ki religijo razumejo v ozkem razumevanju svetosti. Njeni verniki "iskreno in globoko verjamejo v človeka", berejo razprave Kanta, Hegla in Heideggerja ter hodijo na nedeljske izlete v naravo. Vendar njihov nauk v postopku prijave religiozne skupnosti nima nikakršne zveze, CSP ima naslov, evidentirano članstvo, obrnila pa se je tudi na Čeparjev urad za vpis v evidenco verskih skupnosti.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Jure Trampuš
MLADINA, št. 42, 24. 10. 2004

Drago Čepar
© Boban Plavevski
Le nekaj dni pred volitvami je Drago Čepar, direktor urada za verske skupnosti in neuspešni poslanski kandidat na listi SLS, spisal nenavadno uradno odločbo. Nenavadno zaradi več stvari. Najprej zato, ker je urad prvič zavrnil prijavo delovanja verske skupnosti, in potem zato, ker naj bi bila argumentacija te odločitve pravno neprepričljiva. Za kaj gre? Pred časom je v teh krajih nastala Cerkev svete preproščine (CSP), novo religijsko gibanje, sestavljeno predvsem iz sociologov religije, pa tudi drugih diplomantov in študentov različnih fakultet. Nauk CSP je neobičajen. Neobičajen seveda zgolj za tiste, ki religijo razumejo v ozkem razumevanju svetosti. Njeni verniki "iskreno in globoko verjamejo v človeka", berejo razprave Kanta, Hegla in Heideggerja ter hodijo na nedeljske izlete v naravo. Vendar njihov nauk v postopku prijave religiozne skupnosti nima nikakršne zveze, CSP ima naslov, evidentirano članstvo, obrnila pa se je tudi na Čeparjev urad za vpis v evidenco verskih skupnosti.
Čepar jih je zavrnil, njegov glavni argument je dejstvo, da naj bi bilo delovanje CSP neustavno. "Status navedene združbe namreč določa," je v odločbi zapisal Čepar, "da je njihov član lahko samo oseba z najmanj univerzitetno visokošolsko izobrazbo ali visokošolsko izobrazbo z opravljenim magistrskim študijem oziroma ustrezno specializacijo ter najmanj desetimi leti delovnih izkušenj." Čepar nato zapiše razlog zavrnitve. "Navedena diskriminacija je v nasprotju s 14. členom ustave." Ta določa, da ljudje ne morejo biti diskriminirani na podlagi pridobljene izobrazbe. Čepar je torej verski skupnosti očital neustavnost, ker je za svoje članstvo postavila določene pogoje. Takšne in drugačne pogoje za svoje članstvo določajo tudi druge verske skupnosti. V kakšni izmed njih so lahko duhovniki samo moški, ki imajo ustrezno izobrazbo, a je takšna skupnost vseeno registrirana. A to ni edina Čeparjeva nedoslednost. Statut CSP namreč določa, da lahko postanejo člani te skupnosti ne glede na stopnjo izobrazbe tudi drugi posamezniki, le da mora o tem odločiti skupščina cerkve. Čepar je v svoji odločbi ta stavek preprosto spregledal, pa čeprav je težko verjeti, da ga izkušeni direktor urada za verske skupnosti resnično ni opazil. Sicer pa ima Cerkev svete preproščine spodobno utemeljitev svojih navidez restriktivnih odločb. Ker za skupnost ne priznava klasične hierarhije, imajo vsi njeni člani naziv duhovnika. Kakor pojasnjujejo sami, "takega odgovornega in spoštovanega dela ne more opravljati vsakdo".
Ni nepomembno pripisati, da je bil Čeparjev urad tisti, ki si je pred časom prislužil pozornost mednarodne javnosti in opomin generalnega sekretarja vlade, ker se ni odzival na vloge različnih verskih skupnosti za vpis v evidenco. Tudi člani zavrnjene skupnosti so od države kar štirikrat zahtevali, naj odgovori na njihovo prijavo. Zavrnjeni verniki sedaj prosijo pravno stroko, naj jim pomaga rešiti pravno zagato.