Manipulator / Raj za podgane

Celjska mestna četrt Nova vas vse bolj slovi po velikem številu podgan, ki jih stanovalci blokov srečujejo v kleteh ali pred vhodi v bloke in hiše. Podgane naj bi se razmnožile, potem ko so zaradi gradnje čistilne naprave opustili uporabo večine greznic, pa tudi zato, ker je bila lani namesto dveh običajnih opravljena le ena deratizacija. Celjski občini je za deratizacijo zmanjkalo denarja.

Po besedah direktorja Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, mag. Ivana Janeza Eržena, dr. med., strokovnjaki na problem že nekaj časa opozarjajo. "Kriva je država, ki 9 let potem, ko je bil sprejet Zakon o nalezljivih boleznih, še vedno ni sprejela načrta preventivne deratizacije. Problem je v neurejenem financiranju, deratizacijo pa lahko sedaj nenadzorovano opravlja kdorkoli." Kot opozarja Eržen, so tako izvajalci kot pristop k deratizaciji nepovezani, nujno pa bi bilo treba urediti strokovni in uradni nadzor. "Nesistematičen in neorganiziran pristop k deratizaciji je pripeljal do tega, da je postala dejavnost močno podobna gasilski dejavnosti. Tam, kjer se pojavi problem, se opravi na osnovi naročila, drugod pa ne. Tak način pa je s strokovnega stališča neprimeren in smo ga dolžni zavračati," pravi Eržen, ki edino možnost za rešitev vidi v sprejemu načrta s strani pristojnih ministrstev ter v dogovoru s celjsko občino, ki "bi morala tako kompleksno deratizacijo naročiti, potem pa dvakrat na leto financirati še preventivno deratizacijo".

Kot pojasnjujejo pri pravni službi ministrstva za zdravje, je "obvezni program preventivne dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije v postopku usklajevanja s strokovnjaki s tega področja. Sprejet bo, ko bo dokončno usklajen". Zdaj se deratizacija izvaja tudi na podlagi 8. člena Zakona o nalezljivih boleznih, ki določa, kje vse je obvezna, od sprejema zakona o nalezljivih boleznih pa je minilo že toliko časa, da že pripravljajo njegove spremembe. Zakon naj bi določal, da se mora preventivna deratizacija izvajati najmanj dvakrat na leto, stroške pa bi krili lastniki oziroma najemniki objektov. "To pomeni, da bo občina plačnik v primeru, da je lastnik oziroma najemnik javnih objektov, sredstev javnega prometa oz. javnih površin, na katerih se izvaja deratizacija." Kot so še pojasnili pri ministrstvu, nimajo glede povečanja števila glodalcev na nekaterih območjih Celja "nobenih podatkov oziroma na to nismo bili posebej opozorjeni s strani predstavnikov ZZV Celje".

"Doslej smo opozarjali le na lokalni ravni in nismo tožili ministrstvu," pravi Srečko Plevnik iz podjetja Plan Trade, ki skrbi za večino blokov na omenjenem območju. Kot dodaja, so se podgane v zadnjih dveh letih tako razmnožile, da je treba zdaj na kriznih žariščih opraviti toliko več deratizacij. Te jim, ker jih sicer tako ali tako ne bi nihče plačal, najpogosteje kar brezplačno opravi ZZV ... Plevnik se močno boji, kako nameravajo glodalci, ki najbolj uživajo v kanalizaciji in greznicah, preživeti zimo. "Zdaj jih je največ na dveh območjih, ampak v trenutku se lahko razširijo kamorkoli drugam. Veliko so krivi tudi sami stanovalci, ki v stranišča mečejo ostanke kosila. To je pravi raj za podgane," pravi Plevnik.