Manipulator / Pogreb na kredit
Banka plača samo krsto
Alma M. Sedlar
MLADINA, št. 45, 14. 11. 2004

© Denis Sarkić
V Dobrni je pred dvema tednoma umrla gospa, ki ni imela svojcev. Imela pa je skromno pokojnino in kar nekaj časa je varčevala, da bi bilo dovolj za dostojen pogreb. Da bodo zanj poskrbeli, se je dogovorila z bližnjimi sosedi, ki so to tudi storili. Poskrbeli so za pokop, za križ na grobu, za pevce in za cerkveni pogreb, ker je bila gospa verna. Nemalo pa so bili presenečeni, ko so izvedeli, da bo banka, kjer je imela pokojna odprt račun, pokrila le najnujnejše stroške. Pojmovanja o tem, kaj vse je v nujne stroške zajeto, pa se očitno na bankah očitno zelo razlikujejo.
Alma M. Sedlar
MLADINA, št. 45, 14. 11. 2004

© Denis Sarkić
V Dobrni je pred dvema tednoma umrla gospa, ki ni imela svojcev. Imela pa je skromno pokojnino in kar nekaj časa je varčevala, da bi bilo dovolj za dostojen pogreb. Da bodo zanj poskrbeli, se je dogovorila z bližnjimi sosedi, ki so to tudi storili. Poskrbeli so za pokop, za križ na grobu, za pevce in za cerkveni pogreb, ker je bila gospa verna. Nemalo pa so bili presenečeni, ko so izvedeli, da bo banka, kjer je imela pokojna odprt račun, pokrila le najnujnejše stroške. Pojmovanja o tem, kaj vse je v nujne stroške zajeto, pa se očitno na bankah očitno zelo razlikujejo.
"Opravili smo dostojen pogreb z vsem, kar sodi zraven, vendar so že na pogrebni službi povedali, da nam banka stroškov ne bo poravnala. Kako lahko ljudem govorijo, da bodo povrnili stroške pogreba, če v resnici plačajo izključno krsto oziroma žaro in pokop? Kako si lahko predstavljajo pogreb brez osmrtnice, maše in pevcev? Gospa, ki je redno hodila v cerkev, si menda ni predstavljala, da bo imela 'partijski' pogreb," je ogorčena njena soseda, ki so jo stroški za skromno, a dostojno zadnje slovo, ob tistem, kar je zanj plačala banka (najnujnejši stroški za žarni pogreb se vrtijo med 140 in 150 tisočaki) stali še dodatnih 100 tisoč tolarjev.
Kot je pojasnila Nada Jurko, direktorica celjske poslovalnice Abanke, kjer je pokojna varčevala, se podlaga za tovrstno ravnanje skriva v 37. členu Splošnih pogojev za poslovanje z osebnim računom. Ta dovoljuje banki, da pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju izplača sredstva za plačilo pogrebnih stroškov umrlega na podlagi računa. "V Abanki menimo, da za pogrebne stroške nedvomno štejejo izdatki, ki nastanejo s samim pogrebom. Sporno pa je, ali je mogoče med njih šteti tudi stroške objave osmrtnice, zahvale v sredstvih javnega obveščanja, stroške za pogostitev po pogrebu, stroške verskih skupnosti ipd. Tovrstni stroški so sicer običajni po pogrebu in bi jih lahko šteli kot pogrebne stroške, vendar obstaja pri tem možnost zlorab, ko bi, na primer, kdo kot tovrstni strošek uveljavljal zelo drago pogostitev, osmrtnice itd. Obstaja tudi možnost, da bi kateri izmed dedičev, ki je menil, da je bil strošek neupravičen in z izplačilom prizadet njegov dedni delež, zahteval, da mu banka izplačani delež vrne. Menimo, da odločitev, kaj spada med stroške, ni le pravna, temveč predvsem poslovna odločitev banke," je pojasnila Nada Jurko in dodala, da po mnenju pravne službe med pogrebne stroške štejejo izključno stroški samega pogreba oziroma pogrebnega zavoda, katere upravičenec za izplačilo dokazuje s predloženim računom.
Poklicali smo na nekaj pogrebnih služb, kjer so nam povedali, da imajo banke zelo različna pojmovanja o tem, kaj sodi med nujne stroške pogreba, s čimer so lahko povezani tudi zapleti, ko je treba plačati račun.
Če torej denar za svoj pogreb hranite na banki, pozabite, da bo banka tistim, ki bodo za odhod s sveta poskrbeli, odštela denar za osmrtnico, venec, pevce in, bognedaj, celo župnika. Slednji bi s svojim poslanstvom v takšnih primerih obred sicer lahko opravili zastonj. Vsekakor pa jo bodo tisti, ki poskrbijo za zadnje slovo, ceneje odnesli, če pokojne, ki za svoj pogreb varčujejo na banki, pokopljejo kar v skupen socialni grob.