Manipulator / Uzakonjena materinščina moti trgovce
Zakon o javni rabi slovenščine buri duhove prek meja domovine
Tomica Šuljić
MLADINA, št. 45, 14. 11. 2004
Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS) je eden tistih, ki so jih sprejeli ob koncu mandata parlamenta, novi pa se bo ubadal s posledicami predpisov, ki uzakonjajo pravila o javni rabi slovenščine ter naj bi zagotavljal dejavno jezikovno politiko. Že ob sprejemu je bil zakon deležen pikrih komentarjev Slovencev, vpliv pa se je razširil tudi prek meja
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Tomica Šuljić
MLADINA, št. 45, 14. 11. 2004
Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS) je eden tistih, ki so jih sprejeli ob koncu mandata parlamenta, novi pa se bo ubadal s posledicami predpisov, ki uzakonjajo pravila o javni rabi slovenščine ter naj bi zagotavljal dejavno jezikovno politiko. Že ob sprejemu je bil zakon deležen pikrih komentarjev Slovencev, vpliv pa se je razširil tudi prek meja
Prvi, ki so bili prizadeti zaradi novega zakona, so avstrijski gospodarstveniki. Georg Krauchenberg, njihov tukajšnji trgovinski svetnik, se je še posebej razburjal zaradi 23. člena ZJRS, ki opredeljuje javno oglaševanje ter spletno predstavljanje in oglaševanje. "Razumem, da morajo biti prevedena navodila za izdelek ob njegovi prodaji, toda tudi za sejme morajo imeti podjetja vse reklamne materiale v slovenščini," je upravičeval svoje nezadovoljstvo. Tega, po njegovem mnenju, majhni in srednje veliki podjetniki ne zmorejo, taka jezikovna praksa pa naj bi bila v EU edinstvena.
Še bolj ga moti 30. člen ZJRS, ki opredeljuje, da lahko da predlog za začetek postopka zoper kršitelje zakona vsak posameznik ali organ, ki meni, da je ta zakon kršen. "To pomeni, da se lahko vsi pritožijo," pravi Krauchenberg in opozarja na višino kazni, ki je dodobra zbodla severne sosede - med poldrugim in petnajstimi milijoni tolarjev.
Zakon naj bi bil, po informacijah našega sogovornika, tudi na mizi bruseljske komisije EU, sam pa ocenjuje, da se kulturno ministrstvo, ki je zakon predlagalo, ne bi smelo ubadati z gospodarskimi zadevami, ki jih opredeljuje zakon.