Manipulator / Stanovanjski preračunljivci

Stanovanjski sklad RS naj bi z gradnjo in prodajo stanovanj po bistveno nižjih cenah od tistih, ki vladajo na trgu, skušal reševati že skoraj kritično pomanjkanje stanovanj. Do cenejših stanovanj, katerih cena v prestolnici naj bi znašala 1300 evrov/m2, naj bi imeli prednost varčevalci nacionalne stanovanjske varčevalne sheme. Do 2. novembra se je za 852 stanovanj prijavilo 1656 kupcev, ki so morali plačati varščino v višini 800.000 tolarjev. Stanovanjski sklad naj bi srečne kupce izbral do 10. decembra, varščino pa naj bi vsem vrnil do 15. decembra. Potencialni kupci stanovanj so potemtakem skladu plačali 1.324.800.000,00 SIT varščine.

Sklad bo ali bi lahko ta znesek vezal za 40 dni, kolikor bo potekal izbor srečnežev. Če bi znesek vezal recimo pri NLB, bo na račun varščin zaslužil 3.764.459,02 SIT. Lep znesek na račun varčevalcev. Sicer pa smo v Mladini že v preteklosti opozarjali na sumljive obračune republiškega Stanovanjskega sklada. Oktobra 2003 je sklad z javnim razpisom ponudil v odkup 429 stanovanj. Sklad je tedaj določil, da morajo kupci plačati kar 1,9 odstotka vrednosti stanovanja za kritje stroškov notarskih storitev, prenosa nepremičnine na ime kupca in ureditev zemljiškoknjižnih zadev. Ker je povprečna cena stanovanj znašala približno 100.000 evrov, skupna vrednost celotnega posla pa okoli 43 milijonov evrov, je to pomenilo, da je sklad pri prodaji stanovanj samo s prispevkom za stroške zaslužil 200 milijonov tolarjev (v resnici je zaslužil nekaj manj, saj vsa stanovanja niso bila prodana).

Nenavadno je bilo, zakaj sklad zaračunava tako visok odstotek za stroške, če so vse prodajne pogodbe popolnoma enake oziroma se razlikujejo le pri imenu kupca, oznaki stanovanja, kvadraturi in ceni. Priprava pogodbe po odvetniški tarifi znaša največ nekaj sto tisoč tolarjev, za vstavljanje podatkov v pogodbo pa bi verjetno zadoščalo delo administrativnega delavca ... Vsekakor bi bilo storitve mogoče opraviti za okoli 20 milijonov tolarjev oziroma desetkrat ceneje.