Manipulator / Graščina brez lastnika

V Preboldu se ob delavcih Tekstilne tovarne Prebold s hudo stisko srečujejo tudi stanovalci denacionalizirane graščine, ki stoji nasproti tovarne. Ob stečaju tovarne je ostala brez upravitelja, saj štirje denacionalizacijski upravičenci, predstavniki družine Paulin iz Gorenjske, katere član je tudi namestnik varuha človekovih pravic Aleš Butala, ni zadovoljna zgolj z vračilom v naravi. Zahtevajo namreč tudi odškodnino.

V graščini, s katero je upravljala tovarna, živi okoli 50 ljudi, večinoma nekdanjih delavcev tovarne, ki so na robu preživetja. Propadanje tovarne se vse bolj kaže tudi na graščini, za katero zadnja leta upravitelj ni ravno vzorno skrbel. Objekt je v tako slabem stanju, da je inšpekcija zaradi požarne ogroženosti stanovalcem prepovedala, da bi si kurili, vprašljiva je kanalizacija, objekt je vlažen, nevaren in iz njega se širi smrad. Denacionalizacijski upravičenci, dve sestri in dva brata družine Paulin iz Radovljice, pa objekta nočejo prevzeti. Ob zahtevku, naj jim država vrne objekt v naravi (kot nam je povedala ena od denacionalizacijskih upravičenk Ana Butala, naj bi šlo za približno 60 hektarjev zemljišča), družina od države namreč zahteva še odškodnino. Z ocenjeno višino le-te pa upravičenci niso zadovoljni in za objekt, v katerega niso po pripovedovanju stanovalcev še nikoli ničesar vložili, hočejo več. Zato skušajo dokazati, da je vrednost graščine, ki ima status spomenika lokalnega pomena in v kateri naj bi bila po pripovedovanju domačinov v času vojne nemška postojanka, močno padla.

Čeprav je odškodnina, ki jo zahtevajo, očitno skrivnost (celo Ana Butala in njen brat prof. dr. Alojz Paulin, kot trdita sama, ne vesta, kakšen znesek želijo), je zanimiv podatek, da so pred časom občini Prebold ponudili možnost odkupa. In zanjo zahtevali 200 milijonov tolarjev, kar pomeni polovico letnega občinskega proračuna.

In medtem ko denacionalizacijski postopek miruje, graščina vse bolj propada, stanovalci pa poskušajo za osnovne življenjske razmere poskrbeti tako, da denar, namenjen najemnini, vlagajo neposredno v objekt. Na vprašanje, kaj se bo zgodilo z graščino, ko jo bodo končno blagovolili sprejeti, Ana Butala in Alojz Paulin odgovarjata zamegljeno. Stanovalce ščiti zakon - čeprav lastnikom še vedno preostane, da najemnike preženejo z astronomsko visoko najemnino. Glede na to, da se nam je prof. dr. Paulin na vprašanje, kaj se bo z graščino in stanovalci v njej zgodilo, izmaknil z odgovorom, da "ne ve, ker bo od graščine imela šele kaj naslednja generacija", bi lahko vanjo morda premestili urad varuha človekovih pravic. Ta bi imel dovolj dela že z reševanjem težav tamkajšnjih stanovalcev, saj te v zadnjem času izvirajo predvsem iz dejstva, da pohlep nekaterih očitno nima meja.