Manipulator / Direktor proti sodelavcem

Vsebina radijskega programa na frekvenci 89,3 MHz ne daje slutiti, da bi bilo na kultnem Radiu Študent kaj radikalno narobe. Toda na radiu v Rožni dolini se že dalj časa odvija prava vojna, v kateri so se z direktorjem Dejanom Jelovcem spopadli stalni sodelavci Radia Študent.

Minuli mesec so namreč na Okrožno sodišče v Ljubljani vložili tožbo za ugotovitev ničnosti vpisa pri subjektu vpisa Radio Študent ter kazensko ovadbo zoper poslovodni organ oz. direktorja Radio Študent p. o., dr. Dejana Jelovca. Tožba za ugotovitev ničnosti vpisa se nanaša na avgusta ustanovljeni Zavod Radio Študent, ki ga je brez vedenja in sodelovanja stalnih sodelavcev s ŠOU Ljubljana podpisal direktor Jelovac. Poleg osnovne zahteve stalnih sodelavcev, da bi sodelovali v postopku nastajanja akta o ustanovitvi RŠ, Jelovcu očitajo tudi, da je sprejemal odločitve navkljub temu, da za imenovanje na direktorsko funkcijo nima formalno veljavnega sklepa - v sodnem registru naj bi bil nazadnje vpisan leta 1997, ko je bil imenovan za dobo štirih let.

Vsebinske pripombe imajo tudi na čistopis akta Zavoda RŠ, kjer kritizirajo sestavo sveta Zavoda RŠ. V organu odločanja ni predviden prostor za stalne sodelavce, saj ta v svetu predvideva dva delavca. Formulacija delavec je za stalne sodelavce problematična, saj jim vzbuja strah, da bo v Svetu prostora le za redno zaposlene delavce, ki jih bo zaposloval nihče drug kot direktor. Odrekanje pravice do soodločanja stalnim sodelavcem je temeljni razlog vojne. Odrivanje stalnih sodelavcev iz procesa soodločanja je šlo na RŠ-u tako daleč, da avtorske pogodbe, ki jih morajo podpisati ustvarjalci radijskega programa, vsebujejo člen, kjer se avtorji odrekajo vsakršne pravice do soupravljanja v organizaciji. Eklatanten primer avtokracije direktorja Jelovca pa je po mnenju stalnih sodelavcev 70. člen čistopisa akta o ustanovitvi Zavoda RŠ, ki poimensko določa, da bo naslednjih pet let direktor Zavoda Dejan Jelovac.

Jelovcu, ki očitno podpisuje ustanovitvene akte, s katerimi samega sebe imenuje za direktorja, smo poslali vprašanja v zvezi z zgoraj navedenimi očitki in tudi vprašanje o razliki Zavoda radiotelevizija Študent, katerega ustanovni akt je Jelovac podpisal leta 2002 in še vedno nima oblikovanih vodstvenih organov, ter Zavodom RŠ. Da bi razumeli ekonomske prednosti opravljanja direktorske funkcije, smo ga povprašali o višini njegove plače, vendar navkljub potrpežljivem čakanju odgovorov nismo prejeli. Na naše vprašanje, ali bo na vprašanja odgovoril, je arogantno zatrdil: "Na to vprašanje vam ne bom odgovoril." In zakaj smo ga povprašali po plači? Ustvarjalci radia trdijo, da ima Jelovac enkrat višjo neto plačo, kot je honorarjev za celo mesečno delo aktualnopolitične redakcije.