Manipulator / Raziskave so proti novim nakupovalnim centrom ...

... ljubljanski urbanisti pa jih ne jemljejo resno

Urša Matos
MLADINA, št. 49, 13. 12. 2004

Igor Jurančič

Igor Jurančič
© Borut Krajnc

V Ljubljani že več let poteka selitev trgovcev in njihove ponudbe na obrobje mesta. Veliki nakupovalni centri na obrobju imajo danes že 45 odstotkov vseh prodajnih površin, mestno središče pa le 18 odstotkov. Na obrobje se ne selijo le trgovine, pač pa tudi kinodvorane, gledališča, hoteli, banke in zavarovalnice. Pričakovali bi torej, da bo mestna uprava trend siromašenja mestnega središča skušala ustaviti, a se je namesto tega rajši postavila na stran kapitala in pripravila spremembo prostorskega akta, ki omogoča gradnjo še enega mega nakupovalnega centra, tokrat ob Celovški cesti v mestni četrti Šiška.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Urša Matos
MLADINA, št. 49, 13. 12. 2004

Igor Jurančič

Igor Jurančič
© Borut Krajnc

V Ljubljani že več let poteka selitev trgovcev in njihove ponudbe na obrobje mesta. Veliki nakupovalni centri na obrobju imajo danes že 45 odstotkov vseh prodajnih površin, mestno središče pa le 18 odstotkov. Na obrobje se ne selijo le trgovine, pač pa tudi kinodvorane, gledališča, hoteli, banke in zavarovalnice. Pričakovali bi torej, da bo mestna uprava trend siromašenja mestnega središča skušala ustaviti, a se je namesto tega rajši postavila na stran kapitala in pripravila spremembo prostorskega akta, ki omogoča gradnjo še enega mega nakupovalnega centra, tokrat ob Celovški cesti v mestni četrti Šiška.

Na zemljišču med Viatorjem in severno obvoznico, kjer je danes parkirišče za tovornjake, avtobuse in avtomobile, namerava podjetje Spar skupaj s tujim vlagateljem ASPIAG Management AG iz Švice že prihodnje leto začeti z gradnjo 45 milijard tolarjev vrednega večnamenskega kompleksa. V treh letih naj bi zgraditi 81.000 kvadratnih metrih površin, kjer bodo poleg nakupovalnega središča še poslovni prostori, poslovni hotel s štirimi zvezdicami, športni in wellness center, kinodvorana, kavarne ter prostor za zabavo. O tem, ali se gradnja sploh lahko začne, bodo prihodnji teden odločali mestni svetniki. Glede na samozavest, s katero je Spar svoje velikopotezne načrte predstavil javnosti, pa lahko sklepamo, da bodo predlagane spremembe prostorskih aktov potrjene brez zapletov.

Ob tem se postavlja vprašanje, kako dobro so svetniki premislili predvideno zidavo. So se vprašali, ali Ljubljana res potrebuje še en nakupovalni center, še posebej, ker v neposredni bližini ta že obstaja? Verjetno ne. Če bi se namreč temeljito pripravili na svojo nalogo, bi morali prebrati raziskavo o trgovini na drobno v mestni občini Ljubljana za leto 2002, ki ugotavlja, da je bilo glede na kupni potencial že leta 2000 vsaj 5 do 10 odstotkov preveč prodajnih površin. Potrebe po novih nakupovalnih središčih torej ni. Načelnik mestnega oddelka za urbanizem Igor Jurančič raziskavo sicer dobro pozna, a je ne jemlje resno, češ da "praksa kaže drugačno sliko" in da "interes vlagateljev v trgovino ne pojenja". To pa še ni vse. V prostorskem aktu, ki ga je pripravil Jurančičev oddelek, je predvideno, da bo Spar na območju novega centra zgradil tudi knjižnico. Toda v gradivu, ki ga je Spar poslal medijem, o knjižnici ni ne duha ne sluha. Toliko o javni koristi nakupovalnih središč. Kakšno korist bo imel od centra Jurančič, pa je seveda že drugo vprašanje.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek: