Po nekajtedenski aferi na Hrvaškem, kjer naj bi tajna služba operativno nadzirala kar predsednika države in nepooblaščeno zasliševala novinarje, sta se predsednik vlade in predsednik države dogovorila, da zamenjajo ravnatelja protiobveščevalne agencije POA - Joška Podbevška, človeka s slovenskimi koreninami, in na njegovo mesto postavijo Tomislava Karamarka.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Po nekajtedenski aferi na Hrvaškem, kjer naj bi tajna služba operativno nadzirala kar predsednika države in nepooblaščeno zasliševala novinarje, sta se predsednik vlade in predsednik države dogovorila, da zamenjajo ravnatelja protiobveščevalne agencije POA - Joška Podbevška, človeka s slovenskimi koreninami, in na njegovo mesto postavijo Tomislava Karamarka.
Tomislavu Karamarku so jugoslovanske oblasti konec osemdesetih odvzele potni list zaradi kleronacionalizma, nato pa se je pred hrvaško osamosvojitvijo kot eden ustanoviteljev stranke HDZ spoprijateljil z aktualnim hrvaškim predsednikom Stjepanom Mesićem in Josipom Manolićem. Bil je tako Mesićev kakor Manolićev šef kabineta v hrvaškem parlamentu. Leta 1995 je postal načelnik zagrebške policijske uprave. Ker je raziskoval nepravilnosti pri privatizaciji zagrebških državnih podjetij, se je zameril starim HDZ-mačkom, ki so ga odstavili. Leta 2000 ga je Mesić postavil za šefa svojega volilnega štaba na predsedniških volitvah, po izvolitvi pa na mesto predstojnika Urada za nacionalno varnost - UNS, krovne obveščevalne službe. Po dveh letih, po reformi obveščevalnih služb, ko so ukinili UNS, je zapustil tajne službe in odšel v zasebne poslovne vode. V času vodenja UNS se je kompromitiral, ko je skušal povezati Mesića z generaloma Mirkom Norcem in Antejem Gotovino, obtoženima vojnih zločinov.
Ob zamenjavi prvih hrvaških vohunov je hrvaški predsednik Mesić videl, da bo imel Karamarko težko delo, saj mora prevetriti kader v hrvaških tajnih službah. Ponovno naj bi reaktivirali UNS, saj naj bi bila ukinitev UNS napaka v obveščevalnem sistemu, ker tajne službe, civilne POA in OA ter vojaška VOA, niso imele nadzora oz. primernega telesa za analitiko in nadzor.
Karamarko naj bi v sodelovanju z evropskimi obveščevalnimi službami ter strokovnim in neobremenjenim kadrom s politiko preuredil zakon o hrvaških obveščevalnih službah, glavna naloga pa naj bi bila pomoč hrvaški politiki pri vstopanju Hrvaške v EU ter ohranjanju narodnega bogastva. Kot smo neuradno izvedeli iz virov, blizu hrvaškim tajnim agentom, naj bi hrvaške tajne službe že nadzirale in kontrolirale nakupe nepremičnin v Istri, ki jih kupujejo avstrijske banke.
Čeprav je Karamarko trenutno sprejemljiv tako za Iva Sanaderja kakor za Mesića, so njegovi pogledi na izročitev Gotovine mednarodnemu sodišču za vojne zločine v Haagu v nasprotju z uradnim stališčem hrvaške politike. Karamarko meni, da je treba obtožnico zoper Gotovino umakniti, saj naj bi obtožnica postavila na zatožno klop vso domovinsko vojno, ter da Haag ne razlikuje agresorja od žrtve.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.