Manipulator / Ožigosani

Po Zakonu o policiji ta upravlja evidence, ki jih zaradi opravljanja nalog zbirajo, obdelujejo, shranjujejo, posredujejo in uporabljajo policisti. V zvezi z izvajanjem policijskih pooblastil policija vodi kar 13 evidenc, tako evidenco ovadenih oseb in kaznivih dejanj, evidenco kršiteljev in prekrškov, evidenco o uporabi prisilnih sredstev ... Tadeja Kuhar, predstavnica policije za stike z javnostmi, nam je na naše zaprosilo posredovala podatke. Ovadenih oseb in kaznivih dejanj je v evidenci trenutno 420.055, zabeleženih kršiteljev prekrškov je 508.151, status osumljenca ima 61.960 oseb, 386.897 je zaznav kaznivih dejanj, število operativnih informacij pa je 52.980. Več deset tisoč oseb je zabeleženih tudi v ostalih devetih evidencah.

Podatki v evidencah se hranijo po 63.čl. Zakona o policiji od enega do treh let , v večini evidenc pa do izbrisa obsodbe ali kazni, če te ni, pa do zastaranja pregona. Po preteku rokov naj bi se podatki arhivirali, kar pa se v resnici ne zgodi. Predstavnica policije nam je v odgovoru zapisala, da so zastaralni roki usklajeni z zakonodajo, zavržbe kaznivih dejanj ali osumljencev, o katerih so obveščeni s strani sodišča ali tožilstva, pa se sproti vnašajo v sistem ter se na podlagi tega avtomatično arhivirajo.

Policija, konkretneje Komisija za reševanje zahtevkov za varstvo pravic posameznikov pri MNZ, ki jo vodi Marjan Antončič, na podlagi osebnega zahtevka za vpogled v podatke na podlagi Zakona o varstvu osebnih podatkov posreduje podatke, v katerih so občani evidentirani v zbirkah osebnih podatkov, katerih upravljavec je MNZ ali Policija. Pred dnevi je eden izmed občanov na podlagi zahtevka dobil odgovor, da je poleg tega, da je zabeležen v evidenci prijav in odjav prebivališča, evidenci lastnikov vozil, v evidenci voznikov, evidenci izdanih osebnih izkaznic, izdanih potnih listin, tudi v evidenci ovadenih oseb in kaznivih dejanj, ki naj bi ga storil pred petimi leti. Ker je bil že pred tremi leti pravnomočno oproščen domnevnega kaznivega dejanja, se je za pojasnilo, zakaj je še vedno v evidencah, obrnil na tajnika komisije Vladimirja Prelogarja, ki je pojasnil, da pač povratnih informacij s sodišč ne dobivajo, tako da ne vedo, kaj se dogaja po vložitvi kazenske ovadbe, ko jo enkrat pošljejo na državno tožilstvo. Tožilstvo jim še sporoča, ali je morebiti ovadba zavržena, sodišča pa jim zaradi slabe računalniške opremljenosti, nekatera sodišča naj bi delala še v sistemu DOS, o usodi kazenske ovadbe zoper ovadene osebe ne poročajo. Računalniško povezavo s sodišči naj bi policija dobila šele v naslednjih treh do štirih letih.

Oseba, ki se tako enkrat znajde v evidencah, ovadenih je tudi veliko politikov, direktorjev in drugih znanih osebnosti, ne le "navadnih" ljudi, je lahko v policijskih evidencah zabeležena tudi deset let ali več, odvisno od teže kaznivega dejanja in zastaralnih rokov. Če tako osebo kdo preverja zaradi morebitne zaposlitve na kakšno občutljivo mesto, postane mimogrede po nedolžnem ožigosana .

Po Zakonu o varstvu osebnih podatkov, ki je začel veljati letos, je določeno, da se osebni podatki lahko shranjujejo le toliko časa, dokler je potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali. Za kršitve te določbe se pravna oseba, ki ne zbriše takih podatkov, v roku kaznuje z globo od 1 do 3 milijona tolarjev. Kdo bo plačal kazen, sodišče, ki ne obvešča policije, ali policija, ki podatkov v roku ne izbriše?