Čakajoč na mize / Čakajoč na mize

Ministrstvo za zdravje se je že lani maja odločilo za dobavo 19 operacijskih miz za pet slovenskih bolnišnic. Toda zaradi poplave zahtevkov za revizijo postopka je ponudbe lahko odprlo šele po sedmih mesecih. Pa še to pod pogojem, da se pogodba z izbranim ponudnikom ne sklene, dokler ne bo pravnomočno končan zadnji revizijski zahtevek, ki ga je ponudnik Aico-med vložil tik pred odpiranjem ponudb. Kako je mogoče, da lahko ponudniki v nedogled zavlačujejo razpis in s tem škodijo bolnišnicam, ki nujno potrebujejo nove operacijske mize? Preprosto. Ker je državni zbor kljub opozorilom državne revizijske komisije aprila lani zakon noveliral tako, da ta omogoča popolnoma zakonito v nedogled zadrževati postopek javnega naročila.

Druga velika krivca za zavlačevanje sta bivši zdravstveni minister Dušan Keber in njegova ekipa, ki je pripravila tako šlampast razpis, da je dobesedno klical k vlaganju revizijskih zahtevkov. V petih bolnišnicah so seveda nestrpni, saj mize nujno potrebujejo. Na onkološkem inštitutu bodo na primer že junija imeli dokončan operacijski blok in nabavljeno vso opremo, tako da bodo za operacije bolnikov z rakom potrebovali le še mize. Če teh ne bo, bodo morali še naprej operirati v Kliničnem centru.

Pri razpisu pa ni problem le zavlačevanje, pač pa tudi razlike v ceni operacijskih miz. Najcenejši med štirimi ponudniki je podjetje Mollier, saj za posamezno mizo znamke Trumpf želi 18,8 milijona tolarjev, najdražji pa Aico-med, ki za posamezno mizo znamke Maquet želi 35,4 milijona tolarjev. Aico-med je torej cene dvignil kar za pet milijonov tolarjev za kos. Še leta 2002 je namreč Kliničnemu centru za Maquetove mize zaračunal 30,3 milijona tolarjev za kos. Spomnimo naj, da je takrat posebna komisija zdravstvenega ministrstva ugotovila, da je bila to najvišja cena na ceniku proizvajalca, da je pogodba škodljiva za KC in da so bile mize preplačane za okoli 600 milijonov tolarjev. To pa še ni vse. Poznavalci trdijo, da je razlika v ceni med ponudbama Aico-med in Mollier pretirana, češ da obe znamki miz spadata v visoko kakovosten razred in da bi torej razpon med cenami lahko znašal največ 10 do 15 odstotkov, nikakor pa ne skoraj sto odstotkov. Zakaj ima torej Aico-med tako navito ceno? Je razlog res neverjetna kakovost ali pa zgolj zelo visok rabat? Znani slovenski zdravnik ponuja naslednjo razlago: "Avto ima petkrat več elektronike kot operacijska miza, pa boste zelo dobrega kupili že za dvajset milijonov tolarjev. To pove vse."