Manipulator / Cerkev olajšala Ljubljančane
220 milijonov od snage za desni tisk
Aleksandar Mićić
MLADINA, št. 8, 27. 2. 2005

Jože Bernik
© Denis Sarkić
Prejšnji teden smo slišali zelo zanimivo poslansko vprašanje, ki ga je postavila poslanka SNS Barbara Žgajner Tavš, in sicer kdo bo vrnil 220 milijonov tolarjev, ki jih je izgubilo javno podjetje Snaga. Zgodba se nanaša na medijski sklad, ki naj bi ga ustanovilo ministrstvo za kulturo, in dolg, ki ga je za sabo pustil propadli časnik Slovenec oziroma podjetje, ki ga je izdajalo, Info Grafika, ki so ga ustanovili Tiskovno središče Ognjišče, rimskokatoliški škofiji Koper in Maribor ter trije zasebniki, Joseph Kastelic, Bojan Falež in Jože Bernik.
Aleksandar Mićić
MLADINA, št. 8, 27. 2. 2005

Jože Bernik
© Denis Sarkić
Prejšnji teden smo slišali zelo zanimivo poslansko vprašanje, ki ga je postavila poslanka SNS Barbara Žgajner Tavš, in sicer kdo bo vrnil 220 milijonov tolarjev, ki jih je izgubilo javno podjetje Snaga. Zgodba se nanaša na medijski sklad, ki naj bi ga ustanovilo ministrstvo za kulturo, in dolg, ki ga je za sabo pustil propadli časnik Slovenec oziroma podjetje, ki ga je izdajalo, Info Grafika, ki so ga ustanovili Tiskovno središče Ognjišče, rimskokatoliški škofiji Koper in Maribor ter trije zasebniki, Joseph Kastelic, Bojan Falež in Jože Bernik.
V letih 1995 in 1996 je bil projekt Slovenec že v težki finančni situaciji, ki so jo poskušali rešiti z različnimi krediti. Ker pa je bilo podjetje Info Grafika v slabi finančni situaciji, so morali za kredit pridobiti poroka, ki bo zagotavljal, da se bo najeti denar dejansko vrnil. Poroka so dobili v javnem podjetju Snaga iz Ljubljane, ki mu je takrat direktoroval Franc Nose. Tako so najeli kredite pri Poštni banki, Krekovi banki in pri Hmezad banki. Info Grafika vsega najetega denarja ni mogla vrniti, zato je šlo podjetje v stečaj. Snaga pa je ostala po nekaterih izračunih brez 220 milijonov tolarjev. Ker pa je šlo za javni denar, so začeli zadevo preiskovati tudi kriminalisti, ki so direktorju Francu Nosetu očitali kaznivo dejanje zlorabe položaja.
Zadeva pa je na sodišči padla, ker je tožilstvo umaknilo obtožbo: "Po izvedenem dokaznem postopku na glavni obravnavi se je izkazalo, da obdolženemu ni moč dokazati očitanega kaznivega dejanja zlorabe položaja zlorabe pravic po 244. členu KZ," so nam povedali na tožilstvu. Čeprav je javno podjetje ostalo brez 220 milijonov tolarjev, ni kaznivega dejanja. "Vse zaslišane priče so potrdile zagovor obdolženega, da je imel trdno jamstvo, da je poroštvo le formalnost, ker bo dolžnik oziroma tisti, ki so stali za njim, prevzete obveznosti na banki poravnal," nam je povedala Slavica Sketelj, okrožna državna tožilka in vodja ODT Ljubljana. Zakaj bi sploh javno podjetje dajalo poroštvo zasebnim podjetjem, pa čeprav zaradi formalnosti, ni jasno. Da to le ni formalnost, se je vpleteni Franc Nose dobro zavedal, saj kreditov ni zavaroval s svojim premoženjem, ampak z javnim denarjem, ki ga bomo zdaj morali vrniti vsi Ljubljančani.
Franc Nose zdaj ne daje izjav: "Ne dajem nobenih izjav, svoje sem povedal na sodišču." Podobno so reagirali tudi šefi rimskokatoliške cerkve, ki so obljubljali, da bodo denar vrnili, potem pa so besedo pojedli: "Danes dopoldne sem od pristojnih dobila pojasnilo, da bo odgovor kmalu pripravljen, kar sem vam povedala že tudi v nedavnem telefonskem pogovoru. Z ljubljanske nadškofije so naknadno sporočili, da ne bodo pripravili nikakršnega odgovora," nam je povedala Urška Baloh iz tiskovnega urada Slovenske škofovske konference. Da bi vrnili denar, ki so si ga sposodili od Ljubljančanov, pa cerkveni dostojanstveniki seveda ne razmišljajo.