Manipulator / Varovanje ali goljufanje?
Izkoriščanje delavcev v družbi za varovanje G7
Urša Matos
MLADINA, št. 9, 3. 3. 2005
Da so podjetja za zasebno varovanje med največjimi kršilci delavskih pravic, dokazuje primer trzinske družbe G7. Za mesečno plačo, ki v povprečju znaša 105.000 tolarjev neto, so varnostniki dolžni slediti ubijalskemu urniku. Po podatkih, ki nam jih je posredoval zdaj že bivši vodja fizičnega varovanja v G7 Sebastijan Lukšič, naj bi polovica vseh varnostnikov te družbe delala več kot 200 ur na mesec, nekateri pa celo prek 260 ur, kar pomeni, da več dni zapored delajo tudi po 12 ur. Takšna obremenitev je v nasprotju z zakonom o delovnih razmerjih, ki določa, da polni delovni čas ne sme presegati 40 ur na teden oziroma v skrajnem primeru, ko to zahteva narava ali organizacija dela, 56 ur na teden in da ima delavec v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 12 ur.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Urša Matos
MLADINA, št. 9, 3. 3. 2005
Da so podjetja za zasebno varovanje med največjimi kršilci delavskih pravic, dokazuje primer trzinske družbe G7. Za mesečno plačo, ki v povprečju znaša 105.000 tolarjev neto, so varnostniki dolžni slediti ubijalskemu urniku. Po podatkih, ki nam jih je posredoval zdaj že bivši vodja fizičnega varovanja v G7 Sebastijan Lukšič, naj bi polovica vseh varnostnikov te družbe delala več kot 200 ur na mesec, nekateri pa celo prek 260 ur, kar pomeni, da več dni zapored delajo tudi po 12 ur. Takšna obremenitev je v nasprotju z zakonom o delovnih razmerjih, ki določa, da polni delovni čas ne sme presegati 40 ur na teden oziroma v skrajnem primeru, ko to zahteva narava ali organizacija dela, 56 ur na teden in da ima delavec v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 12 ur.
Poleg tega naj bi družba kršila tudi zakonsko določilo o nadurah. Nekateri varnostniki opravijo več kot 30 nadur na mesec, čeprav zakon jasno pravi, da "nadurno delo lahko traja največ osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 180 ur na leto". Res je sicer, da se mnogi varnostniki s krutim urnikom strinjajo, a le zato, ker je to edina možnost, da obdržijo službo. Večina med njimi namreč nima izobrazbe, ki bi jim omogočala drugo rešitev, to pomanjkljivost pa s pridom izkorišča delodajalec. Po Lukšičevih trditvah naj bi bilo vodstvo družbe kršitve uspešno prikrilo pred inšpekcijo za delo s ponarejanjem uradnih listin, iz katerih je razvidna mesečna delovna obveznost zaposlenih. To pa ni vse. Družba naj bi delavcem izplačevala malico kar v bonih Mercatorja, regres pa v bonih podjetja SPORT 2000. In čeprav zakon določa, da delo varnostnika lahko opravljajo le v podjetju zaposlene osebe, v G7 za to delo uporabljajo tudi honorarne delavce. "Njim se desetina zaslužka plača na račun, preostalo pa v gotovini na roko. Gre za davčno utajo, ki po mojih izračunih znaša približno 140.000 evrov na leto," opozarja Lukšič. Ker gre za hude očitke, smo želeli slišati tudi drugo stran, toda izvršni direktor družbe Marko Bradač se na naše telefonske klice in elektronsko pošto kljub večkratnim poskusom ni odzval.