Manipulator / Kolektivno po žepu

Krka zdravilišča in uničeni drobni inventar

Urša Matos
MLADINA, št. 11, 18. 3. 2005

Krka Zdravilišča iz Novega mesta delavcem že skoraj deset let zaračunava stroške loma drobnega inventarja. 560 delavcem vsak mesec od plače trgajo določen znesek za kritje stroškov, ki jih ima zaradi ukradenih ali poškodovanih kozarcev, krožnikov, brisač, kopalnih halj in podobnih zadev. Pri tem vodstva podjetja ne zanima, kdo od delavcev je za poškodovani ali ukradeni drobni inventar dejansko odgovoren, pa tudi ne, ali je bila škoda povzročena namenoma ali kot posledica delovnega procesa. Tako znaša mesečni prispevek za delavce v kuhinjah 800 tolarjev, v strežbi 700 tolarjev, za ostale zaposlene v poslovni enoti pa 400 tolarjev. Pri čemer so odtegljaji prikazani kar pod postavko "posojilo", saj v računovodskem sistemu družbe za takšne odtegljaje ni posebne postavke. Na ta račun je Krka Zdravilišča samo lani odtegnila dobrih 1,6 milijona tolarjev. Za blagajno podjetja je to simboličen znesek, za delavce pa nikakor.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Urša Matos
MLADINA, št. 11, 18. 3. 2005

Krka Zdravilišča iz Novega mesta delavcem že skoraj deset let zaračunava stroške loma drobnega inventarja. 560 delavcem vsak mesec od plače trgajo določen znesek za kritje stroškov, ki jih ima zaradi ukradenih ali poškodovanih kozarcev, krožnikov, brisač, kopalnih halj in podobnih zadev. Pri tem vodstva podjetja ne zanima, kdo od delavcev je za poškodovani ali ukradeni drobni inventar dejansko odgovoren, pa tudi ne, ali je bila škoda povzročena namenoma ali kot posledica delovnega procesa. Tako znaša mesečni prispevek za delavce v kuhinjah 800 tolarjev, v strežbi 700 tolarjev, za ostale zaposlene v poslovni enoti pa 400 tolarjev. Pri čemer so odtegljaji prikazani kar pod postavko "posojilo", saj v računovodskem sistemu družbe za takšne odtegljaje ni posebne postavke. Na ta račun je Krka Zdravilišča samo lani odtegnila dobrih 1,6 milijona tolarjev. Za blagajno podjetja je to simboličen znesek, za delavce pa nikakor.

Vzemimo za primer kuharja. Čeprav velja za vestnega delavca, ki nikoli ničesar ne razbije, ga podjetje letno oglobi za skoraj deset tisočakov. Direktor podjetja Vladimir Petrovič se sklicuje na interni pravilnik o gospodarjenju s poslovnimi sredstvi iz leta 2000 in na prevladujočo prakso v panogi gostinstva in turizma. Pozablja pa, da so delavcem lom zaračunavali že vsaj nekaj let pred uveljavitvijo internega pravilnika ter da je po pravilniku odgovornost za gospodarjenje z drobnim inventarjem osebna. Vsak delavec je dolžan zaradi nestrokovne uporabe ali iz malomarnosti poškodovani ali uničeni inventar plačati osebno, prav tako pa je dolžan gostu zaračunati inventar, ki ga je ta namerno poškodoval, uničil ali odtujil. Ker pa delavci sami sebe ali svojih kolegov nočejo ovajati, je vodstvo zadevo rešilo z uvedbo kolektivne odgovornosti. Podlaga naj bi bila v zakonu o delovnih razmerjih. Ta določa, da so takrat, ko prispevka posameznega delavca ni mogoče ugotoviti, enako odgovorni vsi delavci in morajo zato škodo povrniti v enakih delih. Petrovič sicer priznava, da je kolektivna globa nepravična, poudarja pa, da podjetje z njo nikakor ne skuša neupravičeno bogateti. Individualna krivda bi bila za delavce bistveno dražja.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Zoran Stevanović / »Omejil bi skrivno dobivanje s koalicijo«

Predsednik Resnice bi rad, da se »pogovarjamo odkrito pred javnostjo«, stranko pa bi »potisnil bolj v opozicijo«

Stopnja jedrskega tveganja je vse večja

Države z jedrskim orožjem zanemarjajo ali celo opuščajo svoje obveznosti glede razoroževanja in namesto tega razkazujejo svojo jedrsko moč

»Po Sloveniji se zgledujejo mnogo bogatejše države«

IZJAVA DNEVA