Zgodovinar za vse sisteme

Italijanski filmski zmazek Srce v breznu je tudi pri nas izpostavil kar nekaj zgodovinarjev, ki zgodovinopisje prejšnjega sistema označujejo za rdeče in enostransko. Med take lahko uvrstimo Jožeta Dežmana, višjega kustosa v Gorenjskem muzeju, s katerim smo pred kratkim v našem časopisu opravili pogovor. "Kar se sodobnosti tiče, pa se nam prav zdaj dogaja, da se zaradi petdesetletnega pranja možganov v sistemu ohranjanja in razvijanja revolucionarnih izročil vse te mitološke in mitomanske produkcije ponavljajo kot farsa," je v Mladininem intervjuju 28. marca 2005 med drugim povedal Dežman, ki ima danes veliko povedati o zločinih preteklega sistema : "Partijska stran je odgovorna verjetno za umor več kot 25.000 vojnih ujetnikov in civilistov, prebivalcev slovenskega ozemlja. Pa vendar zločinci niso bili kaznovani. Mnogim partijskim morilcem smo postavili spomenike, jih odlikovali in častili.."

Tisti, ki pripadamo generacijam, ki niso obremenjene z delitvami prejšnjega sistema, bi menili, da so bili zgodovinarji Dežmanovega kova, tudi v času rdečega enoumja, glasniki resnice totalitarnega nasilja. Toda če prelistate zvezek Skoj na Gorenjskem 1920-1948, v katerem najdete Dežmanovo zgodovinsko raziskovanje iz leta 1982, boste videli, da so bili ravno današnji glasniki krvave resnice o Titovi diktaturi zvesti soavtorji propagande prejšnjega sistema. Dežman, ki danes slavi resnico o krvavi rdeči zvezdi, je pred 23 leti, v sklepnem delu sicer kakovostnega zgodovinskega raziskovanja mladinskega gibanja na Slovenskem, zapisal: "V naši družbi imamo zgodovinarji svoje mesto v fronti revolucionarnih sil. S svojimi deli tkemo zgodovinsko zavest sodobnikov ... Glede na to, da je družbeno vredno biti udeleženec zmagovite borbe in da je prenos dediščine te borbe sedanja družbena naloga, so nastali in še nastajajo spomini - od preprostih zapisov do obsežnih kronik, ki večinoma nastajajo s težnjo biti pisana zgodovina."