Manipulator / Avtomati namesto vinjet

Novi oblastniki, ki naj bi naredili Slovenijo bolj prijazno in nasmejano, so ob prihodu na oblast obljubljali ljudstvu še en "bombonček", in sicer uvedbo avtocestnih vinjet. Takšnih, kot jih imajo v Avstriji, kjer vozniki osebnih avtomobilov za celoletno vinjeto za vožnje po avstrijskih avtocestah odštejejo 17.500 SIT. Kar ustreza zgolj 7,5 povratne vožnje iz Ljubljane do Maribora. Prehodne vinjete pa naj bi uvedli, dokler ne bo v Sloveniji uvedeno najbolj pravično elektronsko cestninjenje, ko bo vsak plačal toliko, kot bo prevozil. To naj bi se po obljubah zgodilo že čez tri leta, toda bolj posvečeni v tovrstne znanosti menijo, da gre zgolj za utopijo. Sanje o slovenskih avtocestnih vinjetah pa so se izkazale spet kot kratkotrajno barvanje lepše prihodnosti v Sloveniji.

Strokovnjaki so kot tolikokrat poprej spet izračunali, da se vinjete v Sloveniji ne izplačajo. Vladni Urad za makroekonomske analize in razvoj je izračunal, da se uvedba vinjet v Sloveniji ne izplača in da je boljši sedanji sistem z množico cestninskih postaj, katerim naj bi se pridružilo še nekaj novih. Slednje pa predvsem razburjajo tamkajšnje prebivalstvo, saj bo plačevanje cestnin ali precej otežilo njihov transport, ki bo vezan na razmajane lokalne ceste, ali pa se bodo zaradi cestnin dodatno povečali stroški družinskega proračuna. Sicer pa tudi, če bi uvedli vinjete, te ne bi bile poceni kot v sosednji Avstriji. Ekonomsko upravičene naj bi bile šele, če bi stale med 30.000 in 40.000 tolarji. Ali pa le 25.000 SIT, če bi jo morali vsi vozniki kupiti ob registraciji vozila. Toda vse to naj bi bilo nepravično do tistih, ki se po avtocestah ne vozijo veliko ali pa jih v njihovih krajih sploh še ni oziroma jih najbrž nikoli sploh ne bo. Poleg tega pa bi uvedba vinjet povzročila tudi socialne težave, saj bi brez dela ostalo kakšnih 400 podajalcev listkov in avtocestnih inkasantov.

DARS pa je minuli teden svoje uporabnike vseeno malce razveselil, saj je objavil, da bodo na avtocesti med Ljubljano in Koprom začeli obratovati avtomatski podajalniki cestninskih listkov, ki naj bi prevzeli vlogo dosedanjih podajalcev cestninskih listkov. Slednji naj bi ostali le na petih manjših cestninskih postajah, saj tam opravljajo dvojno vlogo, izdajajo listke, poleg tega pa so tudi blagajniki. S tem se bo seveda zmanjšalo tudi število zaposlenih na primorskem delu slovenskih avtocest. Toda DARS poudarja, da nihče ne bo izgubil službe, temveč bodo vsi prerazporejeni na druge cestninske postaje, tudi na nove, katerih gradnja je predvidena v letošnjem letu, kot so Lukovica, Krtina, Blagovica ... Edini, ki bodo ostali praznih rok, bodo študenti, saj se bo pri DARS-u zaradi avtomatizacije zmanjšala potreba po občasnem zaposlovanju študentov.