Manipulator / Ekokatastrofa v Ormožu

V občini Ormož so pred petimi leti sprejeli odlok, s katerim so zavarovali dragoceno zajetje pitne vode v vodarni Mihovci, ki z vodo oskrbuje 25.000 ljudi. Odlok v ožjem območju vodarne prepoveduje vsakršno uporabo pesticidov in kemičnih gnojil, v širšem območju pa uporabo agrokemije omejuje na minimum. Takšno zgledno varovanje pitne vode je bilo obrnjeno na glavo, ko je bližnja koruzna polja napadel koruzni hrošč s Hrvaške. Fitosanitarna uprava RS je zaradi tega že januarja letos izdala odločbo, s katero je za zatiranje škodljivca priporočila uporabo dveh aktivnih snovi clothianidin in thiamethoxam, čeprav ti pri nas sploh nista registrirani. "Njuna uporaba je nezakonita in nič ne vemo, kako se ta dva strupa vedeta v našem okolju. Pregled lastnosti obeh nam pove, da gre za tako imenovane neonikotinoide, ki so blokatorji delovanja živčnega sistema, torej so živčni strupi in dolgoročno poškodujejo holinergične receptorje v možganih," opozarja neodvisni raziskovalec Anton Komat. Da snovi nikakor niso nedolžne, dokazuje dejstvo, da uporaba s temi preparati obdelanega semena koruze ni dovoljena v območju življenjskega prostora panonskega hrčka med Ormožem, Središčem ob Dravi, Trnovcem in reko Dravo. Če njihova raba ni upravičena, ko gre za hrčke, je še toliko manj upravičena, ko gre za najstrožje varovano območje vodarne, torej, ko gre za ljudi. Ormoška občina se je zato na odločbo fitosanitarne uprave pritožila in namesto strupov predlagala dvoletni kolobar. Enoletni izpad koruze namreč povzroči pogin ličink, ki se sicer hranijo z njenimi koreninami, s tem pa uničenje populacije koruznega hrošča. Uvedba kolobarja je torej najbolj učinkovit ukrep za nadzor škodljivca. Toda direktorica republiške fitosanitarne uprave Katarina Groznik je občinsko pritožbo zavrnila, češ "če kolobarjenje letos zaradi pomanjkanja zemljišč ali prevelike potrebe po krmi ni mogoče, je potrebno uporabiti seme, tretirano z insekticidom". Kaj to pomeni, je jasno. Ob pomanjkanju krme za farmske živali je dovoljeno vse, tudi zastrupljanje vodnih virov. Ker se na občini z razlago, da je krma za prašiče pomembnejša od pitne vode, niso strinjali, so pritožbo poslali še na ministrstvo za okolje in prostor. To jim je sicer priznalo, da je raba fitofarmacevtskih sredstev na vodovarstvenem območju prepovedana, vendar se ni zgodilo nič. Zastrupljena koruza nemoteno raste naprej, to pa pomeni, da lahko pride do zastrupitve podtalnice in pitne vode. "Kazenski zakonik je v svojem 333. členu kristalno jasen. Potrebno je takoj uničiti plantaže koruze in vložiti kazenske ovadbe. Tak je pač evropski pravni red," opozarja Komat.