Manipulator / V Polhovem Gradcu kar po domače

Franc Laznik iz Polhovega Gradca ni le lokalni avtoklepar, pač pa že več let tudi v. d. direktorja javnega zavoda, ki upravlja in vzdržuje Polhograjsko graščino. Na to funkcijo ga je imenoval svet občine Dobrova - Polhov Gradec, ki je ustanoviteljica javnega zavoda in poleg države tudi manjšinska lastnica grajskega kompleksa. Laznik skrbi za dediščino tako, da večino posegov na objektih, ki sestavljajo grajski kompleks, opravi brez ustreznih dovoljenj. Inšpektorat RS za kulturno dediščino, ki se po novem imenuje inšpektorat za kulturo in medije, je javni zavod Polhograjska graščina od leta 2002 že večkrat obravnaval zaradi kršitev določil zakona o varstvu kulturne dediščine. Celoten kompleks graščine vključno z vodnjakom in parkom je namreč z odlokom zaščiten kot kulturni spomenik državnega pomena, kar pomeni, da je pred kakršnimkoli posegom poleg gradbenega dovoljenja treba pridobiti tudi kulturnovarstveno soglasje. Laznik se za ta določila ni zmenil.

Konec leta 2003 se je brez ustrezne projektne dokumentacije, statičnih izračunov in brez dovoljenja zavoda za varstvo kulturne dediščine lotil prenove dotrajanega ostrešja na gospodarskem poslopju "mlini". Za popravilo ostrešja je porabil kar les, ki ga je posekal v grajskem gozdu, ne da bi za to dobil dovoljenje lastnika - Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Sklad je zaradi tega proti Lazniku vložil tožbo, medtem ko je inšpektorat za kulturo v začetku lanskega leta zaradi nelegalnega posega izdal inšpekcijsko odločbo in o zadevi obvestil Inšpektorat RS za okolje in prostor. Naloženo kazen v višini sto tisoč tolarjev je poravnal z denarjem, ki ga javni zavod zasluži na račun obiskovalcev graščine, torej z javnim denarjem, nato pa se je lotil novega posega. Konec lanskega leta je namreč tik ob dotrajanem objektu "pristava", ki stoji ob vhodu v grajski kompleks, začel na črno graditi prizidek za sanitarije. V zadevo je znova posegla inšpekcija. Sodnik za prekrške mu je naložil denarno kazen, gradbeni inšpektor pa je od občine zahteval, da črno gradnjo odstrani v osmih mesecih, torej najpozneje do sredine oktobra letos. Laznik sicer ne skriva, da je večino posegov v posest opravil brez ustreznih dovoljenj, a se hkrati brani, češ da je tako moral ravnati, ker bi sicer kulturni spomenik propadel: "Že pred petimi leti sem na ministrstvu za kulturo povedal, da teh podrtij ne bom gledal, in sem naredil, kar sem pač moral. Mene krivijo za napakice, hkrati pa država dediščino pušča propadati." Občinsko vodstvo Laznika kljub očitnim kršitvam in kljub temu, da nima ustrezne izobrazbe, že leta pušča na položaju v. d. direktorja. Župan Lovro Mrak pravi, da bi se dotrajani objekti brez Laznikovega truda porušili, dodaja pa še, da je občinski svet pred poldrugim letom sicer objavil razpis za novega direktorja, a se ni prijavil nihče. V prid Lazniku naj bi govorilo dejstvo, da graščino vzdržuje ljubiteljsko. To pa je za občino z zelo skromnim proračunom očitno pomembnejše od dejstva, da za kulturni spomenik skrbi klepar, ki že leta prostodušno krši zakonodajo.