Manipulator / Dolgi postopki samo za nekatere

Slovensko državljanstvo za izjemne menedžerje

Aleksandar Mićić
MLADINA, št. 33, 19. 8. 2005

Merim Ajderpašič

Merim Ajderpašič
© Matej Leskovšek

Slovenska država je do nekaterih s podelitvami državljanstva zaradi posebnih potreb slovenske države včasih zelo radodarna. Tako je dobil državljanstvo košarkar Ariel McDonald, ki je celo odigral nekaj tekem za slovensko košarkarsko reprezentanco, sicer slabo in po tem, ko so ga morali na kolenih prositi. Slovensko državljanstvo je dobil tudi hokejist Stan Reddick, ki je celo nekajkrat branil za slovensko reprezentanco. Naslednji primer je rokometaš Dejan Perić, ki ni nikoli oblekel slovenskega dresa. Zadnja primera, ki sicer nastopata za naše izbrane vrste, sta rokometaš Sergej Rutenka in nogometaš Aleksandar Rodić. Bolj ali manj pa je skupno vsem, da so potem, ko so dobili slovensko državljanstvo, skoraj pozabili na svojo novo domovino. Po drugi strani pa imajo ljudje, ki so veliko bolj vezani na Slovenijo in ki res živijo v Sloveniji, vendar so manj zanimivi za razne menedžerje, ki bi služili z njihovo prodajo v tujino, veliko več težav pri pridobivanju slovenskega državljanstva. Merim Ajderpašič - Pele je prišel v Slovenijo kot otrok iz Črne gore v času balkanske vojne. Že z desetimi leti je začel igrati nogomet za edini omembe vreden ljubljanski klub NK Svoboda.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Aleksandar Mićić
MLADINA, št. 33, 19. 8. 2005

Merim Ajderpašič

Merim Ajderpašič
© Matej Leskovšek

Slovenska država je do nekaterih s podelitvami državljanstva zaradi posebnih potreb slovenske države včasih zelo radodarna. Tako je dobil državljanstvo košarkar Ariel McDonald, ki je celo odigral nekaj tekem za slovensko košarkarsko reprezentanco, sicer slabo in po tem, ko so ga morali na kolenih prositi. Slovensko državljanstvo je dobil tudi hokejist Stan Reddick, ki je celo nekajkrat branil za slovensko reprezentanco. Naslednji primer je rokometaš Dejan Perić, ki ni nikoli oblekel slovenskega dresa. Zadnja primera, ki sicer nastopata za naše izbrane vrste, sta rokometaš Sergej Rutenka in nogometaš Aleksandar Rodić. Bolj ali manj pa je skupno vsem, da so potem, ko so dobili slovensko državljanstvo, skoraj pozabili na svojo novo domovino. Po drugi strani pa imajo ljudje, ki so veliko bolj vezani na Slovenijo in ki res živijo v Sloveniji, vendar so manj zanimivi za razne menedžerje, ki bi služili z njihovo prodajo v tujino, veliko več težav pri pridobivanju slovenskega državljanstva. Merim Ajderpašič - Pele je prišel v Slovenijo kot otrok iz Črne gore v času balkanske vojne. Že z desetimi leti je začel igrati nogomet za edini omembe vreden ljubljanski klub NK Svoboda.

Kljub temu da Ajderpašič izpolnjuje vse pogoje za pridobitev državljanstva in da je v Sloveniji že trinajst let, se naš državni aparat ne zmiga. Postopki kar tečejo. Ne gre pa prezreti, da so vsi zgoraj našteti primeri bolj ali manj samo izkoristili priložnost pridobitve slovenskega državljanstva za svoje športne in materialne ambicije, saj so se lahko s slovenskim potnim listom prodali v bogate športne klube izven Slovenije in tam niso bili obravnavani kot tujci. V Slovenijo pa so potem zelo redko zavili. Ajderpašič, ki dejansko živi v Sloveniji, pa še vedno čaka na končanje postopka, čeprav so vsi zakoniti roki že davno potekli. Na ministrstvu za notranje zadeve, kjer skrbijo za sam postopek, pravijo, da ne morejo govoriti o konkretnih primerih, zaradi varstva osebnih podatkov: "Na ministrstvu se zavedamo problema, ki zadeva zaostanke na področju sprejema v slovensko državljanstvo, zato smo v ta namen v zadnjih mesecih prerazporedili tudi nove uslužbence, ki rešujejo te postopke. Število vlog za sprejem v slovensko državljanstvo na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije se je povečalo predvsem v preteklih dveh letih, in ker se tak trend nadaljuje tudi v letošnjem letu, nameravamo z odpravo zaostankov intenzivno nadaljevati in tako zagotoviti, da se bodo vloge reševale v predpisanem roku," so nam sporočili iz sektorja za odnose z javnostmi.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek: