Manipulator / "Hemingwayeva reinkarnacija"

Poslanec SNS Bogdan Barovič je bil v letošnjem poletju gotovo eden izmed medijsko najbolj izpostavljenih poslancev. Začelo se je z nerodno pištolarsko afero, ko se je Barovič skupaj z ostalimi oboroženimi moškimi poslanci SNS v prostorih parlamenta fotografiral za tračerski tednik Nova. Poslanci, ki so fotografu pozirali s pištolami v rokah, so pojasnjevali, da s tem niso storili ničesar spornega, a primer so pod drobnogled kljub temu vzeli policisti. Kmalu zatem je Baroviču, nekdanjemu radijskemu in TV-voditelju, sicer pa tudi trboveljskemu županu, uspel preboj na slovensko glasbeno sceno. Priredil je nepozaben nastop na festivalu Melodije morja in sonca, kjer so mu za popevko Kam plujemo podelili celo nagrado za najboljšo melodijo. Baroviču sicer kulturno udejstvovanje nikoli ni bilo tuje. Igral je v gledaliških predstavah, recimo v Hlapcih in Talcu. Znano je tudi, da slika, za kar sta ga najbolj navdušila slikarja Janez Knez in Severina Trošt Špogar. Tako se je udeležil številnih ex-temporov, že skoraj tridesetkrat je razstavljal in prav v teh dneh, ko imajo poslanci parlamentarne počitnice, ponoči pripravlja slike za razstavo, ki jo bo proti koncu leta posvetil svoji petdesetletnici.

Barovič v zadnjih štirih letih tudi pisateljuje. Njegova knjiga je sicer še vedno v nastajanju. Manj znano pa je, da se je Barovič pisanja lotil potem, ko ga je povsem navdušil eden najbolj znanih pisateljev 20. stoletja Ernest Hemingway, avtor številnih uspešnic, kot so Zbogom, orožje, Starec in morje, Komu zvoni ... Nad Hemingwayjem naj bi bil nacionalistični poslanec celo tako navdušen, da naj bi ob branju njegovih del odkril, da sta sorodni duši. "Najprej sem prek približno štirimi leti prebral roman Starec in morje in od takrat naprej sem njegova dela dobesedno jedel. Povsem me je zagrabilo. Način pisanja, kratki, jedrnati stavki, trma, ljubezen do vsega, to, da je šel sem in tja. Ob branju romana, ki ima v slovenščini dva naslova, Imaš ali nimaš in Imeti ali ne, pa sem odkril podobnost med nama. Kot da bi bila povezana. Kot da on hodi mojo pot, pa ne vem, zakaj. To sicer zveni noro, nekateri bi rekli celo fanatično. Sam pa pravim, da je, kot da bi bil v reinkarnaciji, le da bi živel v drugem času," nam je svojo navezanost na ameriškega nobelovca opisal Barovič. Po srečanju s Hemingwayem je začel torej pisati tudi sam. Po dolgotrajnem premišljevanju o tem, kako naj v knjigi skombinira dokumentarni žanr in fikcijo, se je zdaj dokončno odločil, da bo njegovo delo roman. Kljub temu bodo v njem tudi dogodki, ki jih je sam doživel. Upajmo le, da si na koncu ne bo sodil sam, kot je storil Hemingway.