Manipulator / Poletni prosti spis

Zaradi specifične in malce bolj nestrpne situacije do lezbijk in gejev pri nas župnišča slovenske katoliške cerkve ne izvajajo posebne pastorale za istospolno usmerjene, kot je to navada v zahodnih škofijah. Obstajajo pa internetne strani, ki se ukvarjajo s to problematiko. Na forumih skupine Pogum istospolno usmerjenim v večini primerov svetujejo vzdržnost od greha oziroma življenje v čistosti, kakor ga razumejo v okviru učenja rimskokatoliške cerkve o homoseksualnosti. Na osrednji spletni strani katoliške pastorale za istospolno usmerjene Kapis.org pa so letos poleti pripravili zanimiv in poučen poletni natečaj za prispevke, vezane na katoliški pristop k problematiki istospolne usmerjenosti.

Že pogoji natečaja so dajali slutiti, da bo zgodba sočna, saj je bila zanimiva že razvrstitev tematik: Homoseksualne parade - primeren način boja za pravice istospolnih?, Je nasprotovanje istospolnim porokam res homofobija?, Problem posvojitve s strani istospolnih parov, Zdravstveni riziki istospolne prakse in način življenja, Ameriška psihiatrična zveza - strokovna ali politična organizacija? "Prispevki, ki sodijo v t. i. pro gay kategorijo, kot običajno po svetu označujejo aktivistično promocijo oz. populistično uveljavljanje istospolnega načina življenja, niso sprejemljivi."

Očitno so bili pogoji tako zaostreni, da so na koncu nagrado petindvajset tisočakov podelili profesionalcu, novinarju Demokracije, uredniku lokalnega strankarskega glasila in vidnemu članu medvoške SDS, Gašperju Blažiču. V spisu Med svobodo in nestrpnostjo je poudaril, da je homoseksualnost odklon od normalnosti. "Tudi sicer je pri ljudeh anatomija telesa prilagojena spolu tako, da sta moško in žensko telo med seboj kompatibilna. Lahko bi torej rekli, da v primeru homoseksualnosti ne gre za lastnost, ki bi bila povsem v skladu z naravo. Tako se pojavlja domneva, da je homoseksualnost posledica genskih mutacij ..." Zahteva po pravicah je zanj nevarna, saj bi tako lahko ljudje začeli zahtevati vse več zahtev, ki bi prerasle v izsiljevanje državne oblasti. Ali kot je našel simpatično avtomobilistično prispodobo: "Predstavljamo si lahko nekoga, ki zasluži sto tisoč tolarjev neto na mesec, in si zaželi avtomobil (na primer ferarri), vreden okrog 25 milijonov tolarjev ... Mu je zaradi tega, ker sam ni sposoben kupiti dragega avtomobila, država dolžna zagotoviti ta avtomobil, da bo izenačen s pravicami tistih, ki ta avtomobil že imajo?"