Manipulator / Duhovniki izenačeni s kulturniki
Novi zakon o verski svobodi bo povečal vlogo cerkve v vsakdanjem življenju
Gregor Cerar
MLADINA, št. 35, 31. 8. 2005

Ivan Štuhec
© Denis Sarkić
Urad za verske skupnosti je pripravil predlog Zakona o verski svobodi, s katerim naj bi se državni zbor ukvarjal to jesen. Zakon naj bi bil po mnenju urada sprejet zaradi številnih pomanjkljivosti v sedanji zakonodaji. Bežen pogled v predlog zakona pa med drugim kaže, da naj bi na novo uzakonjene verske svoboščine bistveno bolj posegle v vsakdanje življenje slovenskega življa oziroma bi dobile precej večjo veljavo. Ne nazadnje bodo obremenile tudi proračun, saj naj bi država po novem verskim uslužbencem plačevala 100 % namesto sedanjih 42 % prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Gregor Cerar
MLADINA, št. 35, 31. 8. 2005

Ivan Štuhec
© Denis Sarkić
Urad za verske skupnosti je pripravil predlog Zakona o verski svobodi, s katerim naj bi se državni zbor ukvarjal to jesen. Zakon naj bi bil po mnenju urada sprejet zaradi številnih pomanjkljivosti v sedanji zakonodaji. Bežen pogled v predlog zakona pa med drugim kaže, da naj bi na novo uzakonjene verske svoboščine bistveno bolj posegle v vsakdanje življenje slovenskega življa oziroma bi dobile precej večjo veljavo. Ne nazadnje bodo obremenile tudi proračun, saj naj bi država po novem verskim uslužbencem plačevala 100 % namesto sedanjih 42 % prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje.
To naj bi po izračunu Urada za verske skupnosti pomenilo malo manj kot dodatno tolarsko milijardo iz proračunskih sredstev. Letos bo država za te prispevke prispevala 349.871.564 SIT, leta 2007, ko naj bi zakon zaživel v popolnosti, pa kar 1.293.746.969,18 SIT. Do prispevkov naj bi bil upravičen vsak verski uslužbenec na 750 vernikov, če je to njegova edina zaposlitev, razen v primeru slovenske judovske skupnosti, ki je avtohtona, vendar nima velikega števila vernikov. "Na ta način bi dosegli izenačitev s kulturnimi in umetniškimi delavci, ki uživajo take ugodnosti," je zapisano v predlogu zakona.
Večjih proračunskih sredstev duhovnikom bo najbolj vesela slovenska RKC, saj bo njej namenjena večina dodatnih sredstev. "Če smo davkoplačevalci in smo verniki in če so naše potrebe verske potrebe, ena izmed potreb, ki jo ima pač nek državljan, potem ne vidim nobenega problema, zakaj tudi določene stvari ne bi šle iz proračuna. Vsi ja dajemo, torej imamo vsi pravico pod tam kaj dobiti. To bi moglo biti počasi jasno tudi v tej državi. Sicer pa nas izvzemite iz davkoplačevalskega fonda, pa bomo drugače uredili zadeve," je eden vodilnih slovenskih teologov Ivan Štuhec izjavil v oddaji nacionalke Pod žarometom o RKC v Sloveniji dan po velikem šmarnu. Na drugi je vprašanje, kaj si mislijo ostali "razkristajeni" Slovenci, kot nekateri označujejo nekatoliške prebivalce Slovenije. Verjetno bi bilo stvari najbolje rešiti s cerkvenim davkom po nemškem vzoru.
Sprememb verskih svoboščin bodo veseli tudi slovenski šolarji, saj 27. člen predvideva, da mora osnovna šola pri letnem načrtu na zahtevo učencev oziroma njihovih staršev upoštevati razpored verskega pouka, ki ga organizirajo registrirane cerkve ali druge verske skupnosti v šolskem okolišu in podlagi tega načrtovati dnevno in tedensko časovno obremenitev in obveznosti učencev, da jim je zagotovljena možnost nemotene udeležbe pri verskem pouku. Druga novost pa bo prizadela urbaniste, saj naj bi zakon o verskih svoboščinah zapovedoval, da se v novih urbanističnih predelih pri pripravi prostorskega akta glede predvidene prostorske ureditve pridobijo in sporazumno uskladijo tudi potrebe, priporočila in interesi cerkva in drugih verskih skupnosti.