Manipulator / Prilagodljivi Jerovšek

Nekoč se je boril proti strankarskemu vplivu na RTV

Siniša Gačič
MLADINA, št. 38, 24. 9. 2005

© Matej Leskovšek

Nekdanji generalni direktor RTV Slovenija Janez Jerovšek je bil pred dobrim desetletjem nasprotnik vdora strankarske politike v Svet RTV. Takrat je ob osnutku zakona o RTV Slovenija objavil kar nekaj zajetnih esejev. Med drugim je 15. maja 1993 objavil svoje misli tudi v časopisu Slovenec, kjer je strumno nasprotoval možnosti strankarskega vpliva na sestavo Sveta RTV: "Državni zbor bo imenoval v Svet RTV predstavnike strank (mislim, da 6). Do tukaj je stvar sprejemljiva. Toda državni svet bo imenoval ali izvolil v Svet RTV celo več članov kot državni zbor. ... Ta kontraverzni svet, prek katerega se želi vzpostaviti staro strukturo, naj bi imenoval tiste člane, ki bi zastopali abstraktni in neoprijemljivi kategoriji 'uporabnikov' in 'civilne družbe' ... Če v teh podedovanih razmerah državni svet določa ali voli v Svet RTV predstavnike porabnikov in civilne družbe, ni treba bi visoko politično pismen, da ugotoviš, kaj to pomeni. Člani državnega svet niso strankarsko neopredeljeni. Za predstavniki porabnikov in civilne družbe se bodo tako skrivali predstavniki strank."

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Siniša Gačič
MLADINA, št. 38, 24. 9. 2005

© Matej Leskovšek

Nekdanji generalni direktor RTV Slovenija Janez Jerovšek je bil pred dobrim desetletjem nasprotnik vdora strankarske politike v Svet RTV. Takrat je ob osnutku zakona o RTV Slovenija objavil kar nekaj zajetnih esejev. Med drugim je 15. maja 1993 objavil svoje misli tudi v časopisu Slovenec, kjer je strumno nasprotoval možnosti strankarskega vpliva na sestavo Sveta RTV: "Državni zbor bo imenoval v Svet RTV predstavnike strank (mislim, da 6). Do tukaj je stvar sprejemljiva. Toda državni svet bo imenoval ali izvolil v Svet RTV celo več članov kot državni zbor. ... Ta kontraverzni svet, prek katerega se želi vzpostaviti staro strukturo, naj bi imenoval tiste člane, ki bi zastopali abstraktni in neoprijemljivi kategoriji 'uporabnikov' in 'civilne družbe' ... Če v teh podedovanih razmerah državni svet določa ali voli v Svet RTV predstavnike porabnikov in civilne družbe, ni treba bi visoko politično pismen, da ugotoviš, kaj to pomeni. Člani državnega svet niso strankarsko neopredeljeni. Za predstavniki porabnikov in civilne družbe se bodo tako skrivali predstavniki strank."

Sedanji Grimsov zakon o podržavljanju javne RTV predvideva poleg državnozborskega imenovanja petih članov še dodatnih 16 članov, ki jih bo na predlog gledalcev in poslušalcev RTV programov prav tako imenoval državni zbor. Resnično ni treba biti visoko politično pismen, da ugotoviš, da se bodo za predstavniki civilne družbe skrivali predstavniki vladnih strank. Toda nekdanji generalni direktor sedaj, ko naj bi civilno družbo imenoval državni zbor, v tem ne vidi več težav. Ravno nasprotno, 13. septembra je strankarske vplive na Svet RTV v oddaji Pod žarometom celo pozdravljal nov način imenovanja v Svet RTV: "Ta novi zakon uvaja drugačen sistem, drugačen mehanizem in mislim, da po tem mehanizmu je pričakovat, da se bo ta uravnotežila. Da bo ta vladna stranka dobila na moči ali pa 51-procentno."

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

V središču

Kam izginja osebni zdravnik?

Direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana opozarja na resnično težavo pomanjkanja zdravnikov in na konkurenco koncesionarjev. A iz pravilno postavljene diagnoze ne sledi, da je administrativni dan prava rešitev.

Naslovna tema

Proti Sloveniji

Zakaj Tanja Fajon ni smela postati Slovenka na najvišjem položaju v administraciji Evropske unije