Manipulator / Direktor RŠ v pomoč Grimsu
Dejan Jelovac se je vključil v predreferendumsko kampanjo
Siniša Gačič
MLADINA, št. 38, 24. 9. 2005

Dejan Jelovac
© Denis Sarkić
Finiš predreferendumske politične debate o strokovnem problemu javne RTV na plan prinaša neverjetne absurde. Potem ko si je program javne RTV dovolila okrcati slovenska rimskokatoliška cerkev, je v v pomoč Grimsovi propagandni konjenici pristopil tudi direktor pregovorno neodvisne institucije Radia Študent, Dejan Jelovac. Natančneje, direktor dveh radiev Študent - Zavoda Radiotelevizija Študent in Zavoda Radio Študent, kjer za obe direktorski funkciji prejema plačilo. Kot smo že poročali, se Jelovac oklepa direktorske funkcije na kultnem radiu tako, da je v kolaboraciji s predstavniki ŠOU podpisal akta o ustanovitvi dveh omenjenih zavodov, ki sta si različna predvsem v tem, da ga prvi imenuje za direktorja za nedoločen čas, slednji pa le za dobo petih let. Polega boja za direktorski stolček, od koder se baranta z več sto tisoč evri različnih evropskih razvojnih subvencij, pa Jelovac bije še boj za odvzem pravice do soodločanja radijskim sodelavcem. Tem je dal celo v podpis avtorske pogodbe, ki s posebnim členom avtorje razrešujejo pravice do soodločanja na RŠ. Še več, kljub temu da se na nobenem od dveh ustanovljenih zavodov nista konstituirala organa upravljanja, ki ju zahteva zakon o zavodih, Jelovac nemoteno direktuje kultni radijski instituciji.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Siniša Gačič
MLADINA, št. 38, 24. 9. 2005

Dejan Jelovac
© Denis Sarkić
Finiš predreferendumske politične debate o strokovnem problemu javne RTV na plan prinaša neverjetne absurde. Potem ko si je program javne RTV dovolila okrcati slovenska rimskokatoliška cerkev, je v v pomoč Grimsovi propagandni konjenici pristopil tudi direktor pregovorno neodvisne institucije Radia Študent, Dejan Jelovac. Natančneje, direktor dveh radiev Študent - Zavoda Radiotelevizija Študent in Zavoda Radio Študent, kjer za obe direktorski funkciji prejema plačilo. Kot smo že poročali, se Jelovac oklepa direktorske funkcije na kultnem radiu tako, da je v kolaboraciji s predstavniki ŠOU podpisal akta o ustanovitvi dveh omenjenih zavodov, ki sta si različna predvsem v tem, da ga prvi imenuje za direktorja za nedoločen čas, slednji pa le za dobo petih let. Polega boja za direktorski stolček, od koder se baranta z več sto tisoč evri različnih evropskih razvojnih subvencij, pa Jelovac bije še boj za odvzem pravice do soodločanja radijskim sodelavcem. Tem je dal celo v podpis avtorske pogodbe, ki s posebnim členom avtorje razrešujejo pravice do soodločanja na RŠ. Še več, kljub temu da se na nobenem od dveh ustanovljenih zavodov nista konstituirala organa upravljanja, ki ju zahteva zakon o zavodih, Jelovac nemoteno direktuje kultni radijski instituciji.
Direktor Jelovac seveda za svoj perverzni boj potrebuje soborce. Ko počasi izgublja zvesto podporo ŠOU, si je zaledje poiskal pri krasnih novih slovenskih vladarjih, ki so ga posedli med stotnijo vladnih odbornikov za reforme. Veliko prostora pa direktor zadnji čas dobiva v vladi naklonjenem časopisju, kjer se je minuli teden vključil v predreferendumsko RTV-kampanjo in eksplicitno podprl podržavljanje RTV, ki naj bi civiliziralo medijski prostor.
Kaj meni o predreferendumskem političnem angažmaju direktorja institucije, ki od nekdaj velja za kritičnega nadzornika vsakokratne oblasti, smo povprašali Igorja Vidmarja, ki je nekoč zaradi prakticiranja svobode govora v etru RŠ pristal celo v zaporu: "Politično lakajstvo direktorja RŠ je sramotno; nekaj takega se je na RŠ zgodilo samo enkrat - v času neostalinizma sredi 70-ih. ŠOU, ki mu nova oblast že krepko diha za ovratnik, bi ga morala takoj razrešiti in omogočiti prihod neodvisnega direktorja." Prav tako so do predreferendumskega udejstvovanja direktorja kritični v Sindikatu Radia Študent (Jelovac ga sicer ne priznava), ki nam je prek predsednika Tomaža Zaniuka sporočil, da je "z Jelovčevo podporo na referendumu izpodbijanemu zakonu o RTV najverjetneje vsakomur, ki ve, kakšen medij je Radio Študent bil od svojega nastanka leta 1969 in kaj se trudi ostati tudi za čase te koalicije in Vlade, jasno, v čem je jedro spora na RŠ."