Manipulator / Jelinčići in Barovići južni Dalmatinci!
Kje so korenine naših nacionalistov?
Tomica Šuljić
MLADINA, št. 39, 30. 9. 2005
Jelinčič in Barovič
© Denis Sarkić
Zgodovina nas uči, da so največji (samo)oklicani nacionalni voditelji, ki so svoje narode pahnili v pogubne čase, prihajali iz sosednjih držav, kot Avstrijec Adolf Hitler ali Črnogorec Slobodan Milošević, ki je bil sicer rojen v Požarevcu. Podobno iskanje korenin znotraj SNS, stranke naših najbolj deklarativnih parlamentarnih nacionalistov, je postreglo z zanimivimi spoznanji. Jelinčić in Barović sta namreč razmeroma pogosta priimka na Hrvaškem. Za primerjavo: pri nas vam spletni telefonski imenik navrže 22 zadetkov pri priimku Barovič in 48 pri Jelinčiču, na Hrvaškem so te številke veliko višje: Barovićev 53, Jelinčićev pa kar 216.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Tomica Šuljić
MLADINA, št. 39, 30. 9. 2005
Jelinčič in Barovič
© Denis Sarkić
Zgodovina nas uči, da so največji (samo)oklicani nacionalni voditelji, ki so svoje narode pahnili v pogubne čase, prihajali iz sosednjih držav, kot Avstrijec Adolf Hitler ali Črnogorec Slobodan Milošević, ki je bil sicer rojen v Požarevcu. Podobno iskanje korenin znotraj SNS, stranke naših najbolj deklarativnih parlamentarnih nacionalistov, je postreglo z zanimivimi spoznanji. Jelinčić in Barović sta namreč razmeroma pogosta priimka na Hrvaškem. Za primerjavo: pri nas vam spletni telefonski imenik navrže 22 zadetkov pri priimku Barovič in 48 pri Jelinčiču, na Hrvaškem so te številke veliko višje: Barovićev 53, Jelinčićev pa kar 216.
Zmago Jelinčič je bil sicer rojen v Mariboru, pri nas pa so Jelinčiči pretežno nastanjeni v Ljubljani in na novogoriškem območju. Nič nenavadnega, da jim ugaja Primorska, saj so poseljeni tudi vzdolž vse dalmatinske obale od Istre do Makarske, še največ pa jih živi na širšem območju splitsko-dalmatinske županije. Tam jih najdete v številnih vaseh na otokih, še posebej v Supetru ter še bolj v Postiri na Braču, pa v Splitu ter sinjski krajini, kjer jih kar mrgoli v Glavicah, Trilju ter Sinju.
Rojeni Trboveljčan Bogdan Barovič ima pri nas največ sorodnih priimkov prav v revirjih ter precej južno od Kolpe, namreč v dubrovniško-neretvanski županiji. Največji rodovi Barovićev živijo v Srebrenem pod Dubrovnikom, Stonu (tik ob Dubrovniku) ter Mravincu, zgodba zase pa je Omiš (nedaleč od Sinja), kjer je eden večjih klanov Barovićev nasploh. Po tej obrazložitvi je malo bolj jasen izvor sentimenta, ki je Baroviča s pesmijo Kam plujemo? pripeljal do nagrade na Melodijah morja in sonca.
Glede na dejstvo, da so tudi Sinjani oziroma Krajišniki zagrizeni hrvaški nacionalisti, ki sledijo "pravim" hrvaškim vzorom od NDH do Gotovine, je razumljiva tenkočutna zavest pri nacionalnih vprašanjih. Morda bodo nekega dne celo ugotovili, da je blitva okusna, da jih sol v zraku pomirja ter da imajo v srcu Hajduk ...