Manipulator / Kje so dokazi zoper Ribičiča?

Ena najbolj žgočih tem, odkar je prišla na oblast sedanja vlada, je bila ovadba zoper Mitjo Ribičiča. Ne samo, da je sama ovadba dvignila veliko prahu, tudi poznejše dogajanje okoli tega, zakaj naj bi sam minister Dragutin Mate posredoval, da se z vsebino ovadbe seznani neodvisni nacionalni TV-novinar Jože Možina, je dvignilo veliko prahu. Kakorkoli že, potem ko so zainteresirani dosegli, da so spravili ovadbo zoper Ribičiča v javnost, se je zadeva ustavila. Kar naenkrat se zadeva ne premakne, čeprav so bili menda dokazi, zbrani v policijskem postopku, tako trdni, da jih je višji kriminalistični inšpektor Pavel Jamnik predstavljal celo pred TV-kamerami. Novica o ovadbi je bila objavljena konec maja. V kazenskih zadevah, ko ne gre za višje politične interese, se morajo tožilci v roku 90 dni odločiti, ali bodo zadevo predali preiskovalnemu sodniku, ali bodo zadevo ovrgli, ali pa je treba zadevo dati nazaj kriminalistom, da ovadbo dopolnijo. V konkretnem primeru se nič od tega ni zgodilo.

Je pa res, da je primer generalna državna tožilka Barbara Brezigar zaradi zahtevnosti in obsežnosti dodelila Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS, vrhovnemu državnemu tožilcu Andreju Polaku. "V zvezi z vašimi vprašanji glede kazenske ovadbe zoper Mitjo Ribičiča vam sporočamo, da zadeva še ni bila predana preiskovalnemu sodniku. Dejstvo, da o primeru še ni odločeno, ne pomeni, da državni tožilec ni aktiven in torej ne gre za nereagiranje. V tej fazi pa informacij o njegovi aktivnosti zaradi zgodnje faze postopka ne moremo posredovati. Interni okvirni rok za odločitev državnega tožilca je 90 dni, ki pa je glede na zahtevnost in obsežnost zadeve tudi daljši," so nam sporočili iz Urada generalne državne tožilke. Povedali pa so nam še, da lahko državni tožilec zahteva preiskavo, dokler ne poteče relativni zastaralni rok, katerega dolžina je odvisna od višine zagrožene kazni. Seveda pa pregon za kazniva dejanja zoper človečnost in mednarodno pravo ne zastara. Tako da bodo lahko zadevo obravnavali, kolikor časa bodo potrebovali.

Če bo politika tako hotela, bodo lahko zadevo predali preiskovalnemu sodniku, in verjamemo, da nam bo tudi o tem poročal Jože Možina. Ko bo primer enkrat v sodni preiskavi, mora biti praviloma končan v šestih mesecih, vendar je to le instrukcijski rok in je tako mogoče, da preiskava v tem roku ni končana in traja dlje. Ko pa preiskovalni sodnik konča svoje delo, ima državni tožilec praviloma petnajst dni za vložitev obtožnice. Tudi to je instrukcijski rok in obtožnico je mogoče vložiti tudi po izteku tega roka. Upajmo samo, da v primeru Mitje Ribičiča ne bodo vsi instrukcijski roki, ki veljajo v nekem normalnem procesu, tako raztegljivi, kolikor bo to potrebno za dnevno politiko.