Manipulator / Kazen ali nagrada

Julien Coustaury, zdaj že bivši direktor Vege, odhaja na Karibe

Gregor Cerar
MLADINA, št. 40, 5. 10. 2005

Julien Coustaury

Julien Coustaury
© Igor Škafar

Največji borec za ureditev razmer na trgu slovenske mobilne telefonije in človek, ki je sprožil največjo tožbo proti državi v kratki zgodovini Slovenije, zdaj že bivši direktor najmanjšega slovenskega mobilnega operaterja Vege, Julien Coustaury, odhaja na novo delovno mesto na eksotični Haiti. Coustauryju naj bi se zaradi tožbe v vrednosti 48,8 milijarde tolarjev zaradi poslovne škode, ki naj bi jo povzročil neurejen trg mobilne telefonije na Slovenskem, država maščevala tako, da mu je negativno odgovorila na prošnjo po slovenskem državljanstvu. Pa čeprav ima Julien slovensko soprogo in zarod. "Ko me bo moja v Sloveniji rojena hči čez čas vprašala, zakaj nimam slovenskega državljanstva, ji bom povedal, da je za to krivo malo maščevanje malega človeka," je tedaj za Dnevnik povedal Coustaury

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Gregor Cerar
MLADINA, št. 40, 5. 10. 2005

Julien Coustaury

Julien Coustaury
© Igor Škafar

Največji borec za ureditev razmer na trgu slovenske mobilne telefonije in človek, ki je sprožil največjo tožbo proti državi v kratki zgodovini Slovenije, zdaj že bivši direktor najmanjšega slovenskega mobilnega operaterja Vege, Julien Coustaury, odhaja na novo delovno mesto na eksotični Haiti. Coustauryju naj bi se zaradi tožbe v vrednosti 48,8 milijarde tolarjev zaradi poslovne škode, ki naj bi jo povzročil neurejen trg mobilne telefonije na Slovenskem, država maščevala tako, da mu je negativno odgovorila na prošnjo po slovenskem državljanstvu. Pa čeprav ima Julien slovensko soprogo in zarod. "Ko me bo moja v Sloveniji rojena hči čez čas vprašala, zakaj nimam slovenskega državljanstva, ji bom povedal, da je za to krivo malo maščevanje malega človeka," je tedaj za Dnevnik povedal Coustaury

Zdaj ga je podjetje Western Wirelees International poslalo na drugo fronto, na Haiti. Regionalni direktor WWI Roger Blott je ob tem dejal, da je Haiti ena najpomembnejših podružnic WWI. Teh resda ni več veliko. Vprašanje je, ali gre res za nagrado Coustaryju ali pa je Haiti kazenska ekspedicija. Pravo GSM-omrežje tam šele vzpostavljajo, in če gre verjeti spletnim stranem, posvečenim mobilni telefoniji, je tam mobilna telefonija delovala s pomočjo baznih postaj, ki so bile prek bakrenih žic povezane na običajne telefonske centrale. Haiti pa je tudi najbolj revna ameriška država, država z najmanj telefonskimi priključki na zahodni polobli, penetracija mobilne telefonije pa naj bi bila lani med 2 in 4 odstotki. Druga najmanjša, saj naj bi manj mobilnih telefonov posedovali le še na Kubi. Kot nalašč torej za mobilno revolucijo, kot so si jo zamislil WWI, ko je prišel v Slovenijo. Predstavniki Vege so za svojo slovensko polomijo ves čas krivili neurejene razmere na trgu, pa čeprav je njihova ponudba glede na ostale mobilne operaterje precej borna in zaostala. Nekdanji direktor Vege Coustaury pa bo, če ne drugega, zdaj bližje svoji ljubi Boliviji, kamor glede na izjave v enem izmed intervjuju menda najraje zahaja.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Naslovna tema

Kje bo volivce iskal Vladimir Prebilič?

Upanje sredice

Teden

V šoli ali doma?

Ustavno sodišče potrdilo ustavnost zakonskih sprememb pri urejanju šolanja od doma

Kultura

»V Ljubljani se dogaja to, kar opažam povsod po Evropi«

Vincenzo Latronico, italijanski pisatelj, avtor svetovne uspešnice Popolnosti, o Berlinu nekoč in danes, gentrifikaciji, normativnem seksu, izgubljenem evropskem projektu in pomenu skupnosti