Manipulator / Izbrisani azilant

Izbrisani Ali Berisha je z družino zaprosil za azil

Siniša Gačič
MLADINA, št. 42, 23. 10. 2005

© Arhiv Mladine

Se še spomnite poletne gladovne stavke izbrisanih, ko je Aleksander Todorović s soborci slovenske oblasti pozival k ureditvi primera izbrisanega Alija Berishe, ki so ga naši represivni organi, potem ko je od leta 1987 stalno bival na Štajerskem, zaradi izbrisa deportirali v Albanijo? Berisha, ki se je ob deportaciji prvič znašel v Albaniji, je hitro prebegnil nazaj pod Alpe, kjer so ga zaprli v šišenski dom za odstranjevanje tujcev. Od tam je v strahu pred novo deportacijo ilegalno prebegnil v Nemčijo, kjer je kot jugoslovanski begunec zaprosil za zaščito. Ker so se v vmesnem času razmere na Balkanu umirile, so se nemške oblasti odločile Berisho vrniti na Kosovo, kamor se ta, zato ker tam ni bil že skoraj dvajset let, ne želi vrniti. Izbrisani so poleti tako z gladovanjem zahtevali, da se vrne v državo, kjer je imel nazadnje status stalnega prebivalca. Ker pa slovenske oblasti za rešitev primera niso storile popolnoma nič, se je Berisha odločil problem rešiti po svoje. Nemške oblasti so mu izdale potni list za vrnitev na Kosovo, z njim je legalno prečkal slovensko mejo in pri nas z ženo in štirimi otroki zaprosil za azil.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Siniša Gačič
MLADINA, št. 42, 23. 10. 2005

© Arhiv Mladine

Se še spomnite poletne gladovne stavke izbrisanih, ko je Aleksander Todorović s soborci slovenske oblasti pozival k ureditvi primera izbrisanega Alija Berishe, ki so ga naši represivni organi, potem ko je od leta 1987 stalno bival na Štajerskem, zaradi izbrisa deportirali v Albanijo? Berisha, ki se je ob deportaciji prvič znašel v Albaniji, je hitro prebegnil nazaj pod Alpe, kjer so ga zaprli v šišenski dom za odstranjevanje tujcev. Od tam je v strahu pred novo deportacijo ilegalno prebegnil v Nemčijo, kjer je kot jugoslovanski begunec zaprosil za zaščito. Ker so se v vmesnem času razmere na Balkanu umirile, so se nemške oblasti odločile Berisho vrniti na Kosovo, kamor se ta, zato ker tam ni bil že skoraj dvajset let, ne želi vrniti. Izbrisani so poleti tako z gladovanjem zahtevali, da se vrne v državo, kjer je imel nazadnje status stalnega prebivalca. Ker pa slovenske oblasti za rešitev primera niso storile popolnoma nič, se je Berisha odločil problem rešiti po svoje. Nemške oblasti so mu izdale potni list za vrnitev na Kosovo, z njim je legalno prečkal slovensko mejo in pri nas z ženo in štirimi otroki zaprosil za azil.

Situacija je tako absurdna - navkljub odločbi Ustavnega sodišča imamo primer izbrisanega, ki pravico do življenja v Sloveniji išče skozi postopek za pridobivanje azila. Na MNZ smo poslali vprašanje, ali bodo zaradi izbrisa Berishev primer obravnavali drugače kot druge. Od tam pa nam je navodilodajalec Jernej Pavlin sporočil, da bo "Sektor za azil prošnjo za azil navedenega prosilca reševal v skladu z Zakonom o azilu. Če prosilci za azil izpolnjujejo pogoje iz Zakona o azilu, se jim prizna status begunca, v nasprotnem primeru pa za te osebe veljajo določbe Zakona o tujcih. Če si ne uspejo urediti ustreznega statusa v skladu z Zakonom o tujcih, sledi odstranitev iz države ..."

S takšnim obravnavanjem Berishe se ne strinjajo pri slovenski Amnesty International, ki se tem primerom ukvarja že od poletja. Generalna sekretarka Nataša Posel je ponovila, da "tako za Berisho kot za vse ostale izbrisane zahtevamo retroaktivno vračanja statusa stalnega prebivalca, tako kot to zahteva odločba Ustavnega sodišča. 0pozarjamo pa da Berishe Republika Slovenija v nobenem primeru ne sme izgnati, saj to prepoveduje odločba US iz leta 1999, prav tako pa to ponovno potrjuje tudi odločba US o izbrisanih iz leta 2003". Pavlin je še sporočil, da Berishev primer v skladu z Zakonom o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ rešuje tudi Oddelek za migracije, vendar njegov pravni zastopnik Matevž Krivic v tej fazi postopka še ne želi dajati izjav.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek: