Manipulator / Posegi v zaščiteno območje
Nekdanji minister Janez Kopač trdi, da ni vedel za zaščito
Vanja Pirc
MLADINA, št. 1, 8. 1. 2006

Kopačev pogled na morje
© Arhiv Mladine
Potem ko je kmetijski ministrici uspela zamenjava na vrhu Sklada RS kmetijskih zemljišč in gozdov, so se zgodbe o skladu in o tem, kako in komu je ta delil zemljišča, kar nekako polegle. Eden izmed bolj znanih obrazov, ki so od sklada dobili v zakup zemljišče, je nekdanji okoljski minister Janez Kopač. Njegovo zemljišče v Jelerjih nad Škofijami, ki ponuja čudovit razgled na Tržaški in Piranski zaliv, je sklad na javnem razpisu sicer najprej dodelil kmetu domačinu Alanu Hrvatinu. A ker se je ta še pred podpisom pogodbe zakupu nenadoma odpovedal, je zemljišče v zakup za 35 let kot edini preostali kandidat dobil Kopač. Zanimivo je, da se je isti kmet nenadoma odpovedal tudi zakupu nekaj sosednjih parcel, zato je te na enak način v zakup za 10 let dobil odvetnik Marko Podboj iz Ljubljane.
Vanja Pirc
MLADINA, št. 1, 8. 1. 2006

Kopačev pogled na morje
© Arhiv Mladine
Potem ko je kmetijski ministrici uspela zamenjava na vrhu Sklada RS kmetijskih zemljišč in gozdov, so se zgodbe o skladu in o tem, kako in komu je ta delil zemljišča, kar nekako polegle. Eden izmed bolj znanih obrazov, ki so od sklada dobili v zakup zemljišče, je nekdanji okoljski minister Janez Kopač. Njegovo zemljišče v Jelerjih nad Škofijami, ki ponuja čudovit razgled na Tržaški in Piranski zaliv, je sklad na javnem razpisu sicer najprej dodelil kmetu domačinu Alanu Hrvatinu. A ker se je ta še pred podpisom pogodbe zakupu nenadoma odpovedal, je zemljišče v zakup za 35 let kot edini preostali kandidat dobil Kopač. Zanimivo je, da se je isti kmet nenadoma odpovedal tudi zakupu nekaj sosednjih parcel, zato je te na enak način v zakup za 10 let dobil odvetnik Marko Podboj iz Ljubljane.
Omenjena zemljišča ležijo na arheološko zaščitenem območju. Kot nam je povedal Alfred A. Trenz iz piranskega Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS), je zato na njih prepovedana vsakršna gradnja. In ne le to, tudi pred kakršnimikoli drugimi posegi je treba za mnenje zaprositi ZVKDS. Niti Kopač niti Podboj tega predpisa nista spoštovala. Čeprav sta opravila kar nekaj posegov na zemljiščih v Jelerjih, očistila sta recimo zaraščeno grmovje, posegla v pot, Kopač je zasadil sadno drevje in oljke, pred tem za mnenje nista zaprosila lokalne ZVKDS. Zakaj nekdanji okoljski minister, ki bi moral poznati tovrstne predpise, tega ni storil? Kopač pravi, da je zemljišče zakupil izključno zato, da bi na njem kmetoval, ni pa vedel, da je arheološko zaščiteno. "Na to dejstvo me ni opozoril sklad kot najemodajalec, niti kdo drug," trdi Kopač. Dodaja, da je za zaščitenost zemljišča izvedel šele od novinarjev, nato pa je piranski ZVKDS sam zaprosil za ogled terena. "Zavod je 3. 11. 2005 opravil ogled terena, ugotovil, da ni prišlo do nobenega uničenja arheološke dediščine, in pripisal še, da za urejanje trajnega nasada (sajenje sadnega drevja in oljk) niso bili pridobljeni kulturnovarstveni pogoji ... Zavod je pripisal še, da je prišlo do spremembe kulturne krajine tega prostora, kar pomeni, da ni več neprehodnega grmovja, temveč nasad drevja," nam je zatrdil Kopač.
Na piranskem ZVKDS so nam povedali, da so v Kopačevem in Podbojevem primeru ugotovili nedovoljen poseg v prostor. Med drugim so ugotovili, da je Kopač na zemljišču postavil počitniško prikolico. Kopač trdi, da jo je postavil v skladu s predpisi, saj zanjo ne potrebuje gradbenega dovoljenja. Na ZVKDS pa pravijo, da je na varovanem območju vsak poseg, tudi postavitev prikolice, prepovedan.
Prijavi so na koncu preverili na inšpektoratu za kulturo in medije. Tam so, kot pravi Jerneja Batič, Podboju 5. oktobra izdali odločbo, s katero so mu naložili ustavitev vseh del, dokler ne pridobi soglasja piranskega ZVKDS za posege v prostor. Kopaču za zdaj še niso izdali odločbe, a mu jo bodo v kratkem, saj so ugotovili, da je posegel v zaščiteno območje, pa čeprav sam trdi, da sam za zaščito ni vedel. S tem je storil prekršek, za katerega je predvidena denarna kazen v višini 100.000 SIT.