Slovenija ni več zelo varna država

Odločitev vlade, da v Irak pošlje štiri inštruktorje v uniformah slovenske vojske, je v političnem peskovniku dvignila veliko prahu tudi glede vprašanja nadaljnje varnosti Slovenije. Vprašanje takoj postane resno, ko se spomnimo napadov v Madridu marca 2004. Ali pa v Londonu julija lani. Opozicija opozarja, da je varnost Slovenije s sodelovanjem v Iraku ogrožena, vlada pa na to odgovarja, da gre zgolj za zavajanje in strašenje naroda. Pa vendarle je nekaj zagotovo: navzočnost naših sil v Iraku, pa naj bo ta še tako mizerna, med protiokupacijskimi bojevniki ter teroristi ne bo zbujala vtisov, da so naši fantje tam na mirovni misiji. V Iraku poteka vojna, ki presega meje te države. Zato ni nobenega razloga za domišljanje, da smo v Sloveniji imuni pred vsemi grozotami Pandorine skrinjice, ki jo je Bush odprl 20. marca 2003, Slovenija pa vanjo sedaj vtika svojo rokico. Klub temu, da je Osama prejšnji teden objavil nov govor, pa se zdi za naše enote pomembneje tisto kar je vodja Al Kaide v svet lansiral 4. oktobra 2004. Gre za jasna pravila vojne:

"Preden začnem, naj vam povem, da je varnost nepogrešljiv steber človeškega življenja in da svobodni ljudje ne zaigrajo svoje svobode, kar je v nasprotju z Bushevo trditvijo, da sovražimo svobodo. Če je to res, potem naj nam razloži, zakaj nismo napadli recimo - Švedske? (...) Ne, borimo se zato, ker smo svobodni ljudje, ki ne spijo pod tiranijo. Želimo povrniti svobodo našemu narodu (najverjetneje se nanaša na Arabce), kakor vi prinašate opustošenje našemu narodu. Zato bomo mi prinašali opustošenje vašemu. Nihče razen neumnega lopova se ne igra z varnostjo drugih in potem pričakuje, da bo sam varen. Razumni ljudje se po katastrofi zamislijo nad njenimi vzroki, zato da se ta ne bi več ponovila. (...) In povem vam, ubitih (v Iraku) je bilo že čez 15.000 naših ljudi ter na deset tisoče ranjenih, medtem ko je bilo na vaši strani ubitih 1000 in ranjenih čez 10 tisoč. Busheve roke so umazane s krvjo umorjenih na obeh straneh, vse zaradi nafte in nadaljnjega poslovanja zasebnih podjetij. (...) Zatorej vedite tole: 'Bolje se je vrniti k resnici, kot pa nadaljevati v zmoti.' In da razumen mož ne zapravi svoje varnosti, bogastva ter otrok zavoljo lažnivca v Beli hiši. V zaključku naj vam povem, da vaša varnost ne leži v rokah Kerryja, Busha ali Al Kaide. Ne. Vaša varnost je v vaših rokah. In vsaka država, ki se ne igra z našo varnostjo, si avtomatično zagotavlja svojo."

Mimogrede, 17. januarja se je zunanji minister Dimitrij Rupel v hotelu Union srečal s predstavniki ameriške gospodarske zbornice, katerim je pojokal, da gospodarsko sodelovanje med državama ni tako dobro, kot bi lahko bilo, s čimer je potrdil bin Ladnovo tezo o vojni kot dobrem ozračju za poslovanje. In če je vojna res tako dober biznis, potem se nadejamo, da bodo Rupel in ostali vladni politiki v skladu s svojo odgovornostjo vanjo investirali svoje hčere in sinove.