Vreče za trupla že pripravljene!

Služba za odnose z javnostmi našega obramnega ministrstva nima informacije o številu dosedaj preminulih vojakov, ki so v okviru sil zveze NATO v krvavem Iraku urili tamkjašnje varnostne sile. Kljub temu pa so v odgovoru na naša vprašanja zapisali, da "po doslej znanih podatkih v iraškem kampu Ar Rustemija v Bagdadu, kamor odhajajo naši inštruktorji, ni bilo ne napadov, ne ugrabitev, ne kakršnihkoli drugih incidentov. Po ocenah strokovnjakov velja omenjeni kamp za enega najvarnejših področij v Iraku".

Kljub skoraj idilični varnostni situaciji v kampu Ar Rustemija pa so se na Morsu pred pošiljanjem četverca na krvava iraška tla očitno pripravili tudi na najbolj črn scenarij. Že pred odhodom v Irak je namreč poskrbljeno tudi za vreče za trupla. Kot so nam sporočili iz Morsa, jih imajo "vojaki s seboj. Seveda ne v osebni opremi, temveč kot del skupne opreme, ki se nahaja v enotah za logistično podporo NSE (National Support Equipment). V okviru delovanja zavezništva (Nato, EUFOR) veljajo določeni standardi in eden od teh je standard 20/70, ki govori o tem, kako ukrepati v primeru, če pride do smrtnega primera." Na Karlovem obrambnem ministrstvu smo se pozanimali še, če ima vojska že zrežiran protokol ob morebitni smrti slovenskega vojaka v Iraku, na kar smo dobili precej poetičen odgovor PR-službe: "Življenje in smrt sta sopotnika. Sta na isti palici. Prvi na začetku, drugi na koncu. Napak bi bilo, da se o smrti ne bi pogovarjali. O teh rečeh se moramo ljudje med seboj nenehno pogovarjati. Neznanje in strah sta največja sovražnika slehernega človeka. S stalnimi dialogi izgubljamo v nas zakoreninjeni strah pred neznanim. Tudi na MORS se z vojaki o takih rečeh pogovorijo strokovnjaki, psihologi. Namreč, poklic vojaka je že po sami specifiki med tistimi poklici, ki pomenijo največjo stopnjo tveganja."