14. 5. 2006 | Mladina 19
Nenevarni raketni napadi
Koliko naša vlada sploh ve o varnosti v Iraku
Razburjenje ob napotitvi naših štirih vojakov v Irak se je hitro poleglo, in tudi ko je trajalo, se je večina medijev ukvarjala predvsem s tem, ali je za napotitev uniformirane četverice v najbolj nevarno državo na svetu (in konkurenca je huda) odgovorna sedanja ali prejšnja vlada, kot da je to sploh pomembno. Minister za obrambo Karel Erjavec in njegov kolega na ministrstvu za zunanje zadeve Dimitrij Rupel, ki nas je s podpisom vilenske izjave v začetku leta 2003 tudi vpletel v iraško morijo, sta javnost tolažila z izjavami, češ da v Irak sploh ne pošiljamo slovenskih vojakov, ampak inštruktorje. Kot da so slednji odšli tja dol v uniformah tanzanijskega Rdečega križa!
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
14. 5. 2006 | Mladina 19
Razburjenje ob napotitvi naših štirih vojakov v Irak se je hitro poleglo, in tudi ko je trajalo, se je večina medijev ukvarjala predvsem s tem, ali je za napotitev uniformirane četverice v najbolj nevarno državo na svetu (in konkurenca je huda) odgovorna sedanja ali prejšnja vlada, kot da je to sploh pomembno. Minister za obrambo Karel Erjavec in njegov kolega na ministrstvu za zunanje zadeve Dimitrij Rupel, ki nas je s podpisom vilenske izjave v začetku leta 2003 tudi vpletel v iraško morijo, sta javnost tolažila z izjavami, češ da v Irak sploh ne pošiljamo slovenskih vojakov, ampak inštruktorje. Kot da so slednji odšli tja dol v uniformah tanzanijskega Rdečega križa!
Ko njuno prepričevanje v javnosti ni naletelo na razumevanje, sta ministra postregla s trditvijo, da oporišče Al Rustamija, ki gosti naše vojake, velja za razmeroma varno območje, pri čemer smo nekateri tako zavijali z očmi, da smo dobili vrtoglavico. Erjavec je januarja za TVS celo izjavil, da po njegovih informacijah v okolici omenjenega oporišča še ni bilo težav.
S tem je obrambni minister povedal le to, da ne zna uporabljati interneta. Dovolj bi že bilo, če bi Erjavec na spletnem iskalniku Google vtipkal 'Al Rustamiya'. Google bi ga takoj pospremil do novice Associated Pressa z 12. septembra 2005, v kateri piše, kako je iraška policija na območju Al Rustamije našla osem gnijočih trupel moških, ki so bili prestreljeni z naboji, pred smrtjo pa so jih uporniki uklenili v lisice ter slekli, po čemer lahko sklepamo, da so se uporniki izdajali za policiste ali pa so dejansko bili policisti. Že dalj časa je namreč jasno, da so se v policijske in vojaške vrste infiltrirali pripadniki sektaških paramilic, ki izvršujejo eksekucije Iračanov (suniti ubijajo šiite in obratno). S tega stališča slovenski vojaki v Al Rustamiji trenirajo sektaške morilce in tako prispevajo k nadaljnjemu razvoju državljanske vojne.
Delov novinar Boštjan Videmšek, ki je v Bagdadu, je 18. aprila poročal o svojem srečanju s slovenskimi vojaki: "Gorazd do sedaj še ni zapustil oporišča. Podobno kot večina vojaških inštruktorjev iz petnajstih držav živi in dela v strogo varovanih in logistično močno podprtih objektih, ki jih sem ter tja lahko ogrozi le slabo odmerjen raketni izstrelek." V nadaljevanju članka Gorazd pove: "Domišljija teroristov je brez meja. Vedno najdejo način za napad. Raketni in minometni napadi so del našega vsakdanjika. Nevarnost napada je nenehno tu." Njegovo pričanje je v absolutnem nasprotju s trditvijo Urada vlade za informiranje, ki je na svoji spletni strani 28. februarja zapisal: "Štirje slovenski vojaški inštruktorji, ki služijo v Iraku, niso izpostavljeni zadnjemu valu nasilja ..." Kakšnemu zadnjemu valu, če se pa nasilje tam nenehno stopnjuje?! Mar moramo resnično počakati na natančno usmerjen raketni izstrelek, da bo končno razkrita aroganca vlade?
