Ministrstvo krši predpise?

Pred časom smo na teh straneh pisali o zavzemanju ministrstva za kmetijstvo, da bi semenski material kmetijskih rastlin, ki je naprodaj v Sloveniji, označevali v enem od jezikov članic EU in ne nujno (tudi) v slovenskem jeziku. Tržni inšpektorat je bil do tega sicer skeptičen, a ministrstvo je začelo pravila izvajati po svoje - dobesedno tako, kot je zapisano v evropskih direktivah. Tako lahko v Sloveniji dejansko kupite semena koruze, ki so označena le v madžarščini. Ali v nemščini. Kmetje, ki teh jezikov ne razumejo, si morajo pomagati z barvnimi oznakami na žakljih. Ali kar s samo obliko semen.

Kritiki medtem opozarjajo, da ministrstvo s tem krši cel kup slovenskih predpisov. Način označevanja semenskega materiala je opisan v pravilniku o trženju semena žit; ena od njegovih prilog pa jasno določa, da mora biti vrsta semena na deklaraciji navedena s slovenskim in latinskim imenom. Poleg tega morajo biti po zakonu o javni rabi slovenščine pri nas ključne informacije o izdelkih navedene v slovenščini. Tu je še zakon o varstvu potrošnikov, ki podjetjem nalaga, na s potrošniki poslujejo v slovenščini. V slovenščini pa morajo predstaviti tudi vse za potrošnika pomembne informacije. Še mimogrede, direktive EU, na katere se sklicuje ministrstvo, so le napotek članicam EU. Zato njihova določila niso nad veljavnimi zakoni članic.

Na kmetijskem ministrstvu kljub temu vztrajajo, da predpisov ne kršijo. Trdijo, da spoštujejo slovenske predpise in predpise EU. Nekaj kmetijskih inšpektorjev pa je prepričanih o nasprotnem. Zato naj bi se uprli navodilom kmetijskega ministrstva, in sicer tako, da naj bi začeli vse tiste prodajalce, ki semen žit ne bodo označevali (tudi) v slovenskem jeziku, kaznovati.