Manipulator / Japonsko-angleška govorica na slovenskem veleposlaništvu

Neža Mrevlje
MLADINA, št. 22, 2. 6. 2006

Od naših diplomatskih predstavništev in konzulatov, ki v tujini predstavljajo in zastopajo državo in naše državljane, je upravičeno pričakovati, da je eden izmed jezikov komunikacije tudi slovenščina. Vendar pa očitno na vseh veleposlaništvih teh pogojev ne morejo izpolniti. Recimo na Japonskem.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Neža Mrevlje
MLADINA, št. 22, 2. 6. 2006

Od naših diplomatskih predstavništev in konzulatov, ki v tujini predstavljajo in zastopajo državo in naše državljane, je upravičeno pričakovati, da je eden izmed jezikov komunikacije tudi slovenščina. Vendar pa očitno na vseh veleposlaništvih teh pogojev ne morejo izpolniti. Recimo na Japonskem.

Če izven uradnih ur kličete na slovensko veleposlaništvo na Japonskem, vam odgovori moški glas na elektronski tajnici, ki vam v slovenščini pove informacije o delovnem času ambasade. V času uradnih ur pa na telefonske klice odgovarja tajnica v japonščini, ki sicer govori tudi angleško, slovensko pa ne. Šele če ste zelo vztrajni, vas napoti na slovensko govorečo osebo, in kot so nam zatrdili na tamkajšnjem veleposlaništvu, je tako komunikacija v slovenščini vedno mogoča. Seveda, le prepričati morate japonsko tajnico, da si to res želite.

Diplomati in strokovno-tehnično osebje, zaposleno na slovenskih veleposlaništvih, morajo poleg še nekaterih drugih pogojev izpolnjevati tudi zahteve po znanju tujih jezikov. Diplomat mora tako obvladati dva tuja jezika, od tega enega svetovnega, za tehnično-administrativni kader iz Slovenije pa je nujno le znanje enega tujega jezika, ki je lahko glede na konkretno lokacijo točno določen, kot na primer znanje italijanskega jezika za delo na slovenskem veleposlaništvu v Rimu. Znanje slovenskega jezika pa očitno ni vedno pogoj za lokalno osebje, ki ga ministrstvo za zunanje zadeve zaposluje na svojih predstavništvih v tujini.

V zvezi s slednjim odgovarja Tinca Štokojnik iz službe za odnose z javnostmi na Ministrstvu za zunanje zadeve: "MZZ lahko v skladu z diplomatsko prakso in na podlagi 16. člena Zakon o zunanjih zadevah zaposluje lokalne osebje za opravljanje nekaterih spremljajočih in pomožnih del. MZZ se trudi v čimvečjem številu zagotoviti lokalno osebje z znanjem slovenskega jezika, vendar zaradi objektivnih razlogov to ni vedno mogoče, ker so slovenske skupnosti v posameznih državah zelo majhne." Ni pa tako majhno število slovenskih študentov in diplomantov japonologije, ki so gotovo idealna rešitev te zagate. Rešitev pa so takoj po našem poizvedovanju na MZZ-ju vendarle že našli, po ponovnem preverjanju se tajnica na Japonskem že oglasi v angleščini.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

V središču

Cerkvena protičlovečnost

Se bomo čez nekaj let znašli v vzdušju predvojne Slovenije, v kateri je Cerkev dirigirala vse politično in družbeno življenje?

Intervju

»Romski otroci smo imeli svoje razrede, pouk je potekal v barakah poleg šole«

Nataša Brajdič, romska aktivistka

Naslovna tema

Pustite nas pri miru

Cerkev si lasti pravico, da odloča o življenju od spočetja do smrti. Ostalim pa tega ne dovoli.