2. 6. 2006 | Mladina 22
Japonsko-angleška govorica na slovenskem veleposlaništvu
Od naših diplomatskih predstavništev in konzulatov, ki v tujini predstavljajo in zastopajo državo in naše državljane, je upravičeno pričakovati, da je eden izmed jezikov komunikacije tudi slovenščina. Vendar pa očitno na vseh veleposlaništvih teh pogojev ne morejo izpolniti. Recimo na Japonskem.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
2. 6. 2006 | Mladina 22
Od naših diplomatskih predstavništev in konzulatov, ki v tujini predstavljajo in zastopajo državo in naše državljane, je upravičeno pričakovati, da je eden izmed jezikov komunikacije tudi slovenščina. Vendar pa očitno na vseh veleposlaništvih teh pogojev ne morejo izpolniti. Recimo na Japonskem.
Če izven uradnih ur kličete na slovensko veleposlaništvo na Japonskem, vam odgovori moški glas na elektronski tajnici, ki vam v slovenščini pove informacije o delovnem času ambasade. V času uradnih ur pa na telefonske klice odgovarja tajnica v japonščini, ki sicer govori tudi angleško, slovensko pa ne. Šele če ste zelo vztrajni, vas napoti na slovensko govorečo osebo, in kot so nam zatrdili na tamkajšnjem veleposlaništvu, je tako komunikacija v slovenščini vedno mogoča. Seveda, le prepričati morate japonsko tajnico, da si to res želite.
Diplomati in strokovno-tehnično osebje, zaposleno na slovenskih veleposlaništvih, morajo poleg še nekaterih drugih pogojev izpolnjevati tudi zahteve po znanju tujih jezikov. Diplomat mora tako obvladati dva tuja jezika, od tega enega svetovnega, za tehnično-administrativni kader iz Slovenije pa je nujno le znanje enega tujega jezika, ki je lahko glede na konkretno lokacijo točno določen, kot na primer znanje italijanskega jezika za delo na slovenskem veleposlaništvu v Rimu. Znanje slovenskega jezika pa očitno ni vedno pogoj za lokalno osebje, ki ga ministrstvo za zunanje zadeve zaposluje na svojih predstavništvih v tujini.
V zvezi s slednjim odgovarja Tinca Štokojnik iz službe za odnose z javnostmi na Ministrstvu za zunanje zadeve: "MZZ lahko v skladu z diplomatsko prakso in na podlagi 16. člena Zakon o zunanjih zadevah zaposluje lokalne osebje za opravljanje nekaterih spremljajočih in pomožnih del. MZZ se trudi v čimvečjem številu zagotoviti lokalno osebje z znanjem slovenskega jezika, vendar zaradi objektivnih razlogov to ni vedno mogoče, ker so slovenske skupnosti v posameznih državah zelo majhne." Ni pa tako majhno število slovenskih študentov in diplomantov japonologije, ki so gotovo idealna rešitev te zagate. Rešitev pa so takoj po našem poizvedovanju na MZZ-ju vendarle že našli, po ponovnem preverjanju se tajnica na Japonskem že oglasi v angleščini.